(DOSJE) Zdravilo za Lent, štirideset let kasneje. Lent ljudem in druženju ob Dravi

Lent, stari del Maribora ob Dravi, ki je skozi zgodovino vselej bistveno vplival na razvoj mesta in predstavlja markantno identifikacijsko točko, je od julija lani razrit in v obnovi. Nekoč prostor s pomembnim pristaniščem rečnih splavov je z obnovo v 20. stoletju postal cona s številnimi gostilnami in parkirišči tik ob reki. Teh kmalu tam več ne bo, saj bo nabrežje od Studenške brvi na zahodu do Vodnega stolpa na vzhodu v dolžini več kot en kilometer in na površini okoli 24.000 kvadratnih metrov postalo javni prostor, razbremenjen prometa in namenjen ljudem. Prostor naj bi postal eno osrednjih zbirališč meščanov in prizorišče urbanega dogajanja.

"Reka Drava je ključna identiteta Maribora in zaradi nje je Maribor nastal. Bistvo ureditve je, da se prostor namenja pešcem, ljudem, ki prihajajo do reke in se tam dobivajo. Zato se prostor spusti do reke preko širokega stopnišča, kjer bodo ljudje lahko posedali, se družili in pogovarjali," koncept novega Lenta pojasnjuje arhitektka Maruša Zorec. Arhitekti Dravo razumejo kot prvino, zaradi katere je mesto nastalo, in predstavlja močni, naravni ambient v središču Maribora, ki ga je vredno tako obravnavati in na tak način približati mestu in prebivalcem, obiskovalcem. Ker mesta ne gradi le urbana substanca, ampak so pomembne tudi krajinske prvine.

Župan Maribora Saša Arsenovič devet milijonov evrov vreden projekt vidi kot priložnost za novo življenje. Šteje ga med poglavitne, ker "bo spremenil podobo in doživljanje mesta, saj odpira prostor k Dravi na urban način in omogoča to, kar si ljudje najbolj želimo, kakovostno druženje, kulturo in brezskrbne, varne prehode do reke," je dejal. Ureditev obrečnega dela Lenta je središčni del županske ideje - povezati prostore ob Dravi s 13-kilometrsko kolesarsko potjo od Mariborskega otoka do Melja ter preko ulic in trgov do Mestnega parka.

Na novem Lentu je izpostavljen odprt, urbani prostor. Med Sodnim in Vodnim stolpom je zamišljena štokana betonska površina - teraco v kombinaciji z granitnimi kockami, ki naj bi simbolno spominjala na nekdanjo peščeno (in zatravljeno) ureditev tega prostora. Enovit tlak se preko razširjenih stopnic - terasastih tribun, spušča do reke Drave, zaključi se z navezavami na povezovalne ulice in prehode do Glavnega trga. V območju terasastih tribun pod krošnjami dreves so zamišljeni mikro ambienti za druženje. Pred najstarejšo trto bo mali amfiteater, namenjen gostinskemu vrtu ali prireditvam. S tem bi tam lahko znova dobil svoj domicil Festival Lent. Poleg Židovskega trga je predvideno otroško igrišče, ob vzhodnem pristanu izposoja čolnov in supov, v zalivu ob Sodnem stolpu mobilni oder na vodi. Na pomol, ostanek nekdanjih Benetk, je umeščena pergola, pod katero je daljša klop. Lent je definiran kot "shared space", pretežno namenjen pešcem in kolesarjem, a je po sredini speljana intervencijska in preko potopnih količkov dostopna pot. Predvidena je zasaditev novih dreves, nižjih vrst in v skupinah, da ne bi prekrili prepoznavne vedute - najstarejše trte, stolpov in Žičkega dvora. Zahodno od območja Lenta je ob Dravi predviden dvostranski drevored, na vzhodni strani enostranski. Znotraj območja Lenta se zelena linija zmehča, zredči, z nekaterimi ohranjenimi vrbami in novimi nižjimi linijsko zasajenimi drevesi, tako da ne preglasijo zanimivih stavb. Potem ko je stanje drevja na terenu pregledala arboristka Tanja Grmovšek, kaže, da bo nekaj starih dreves treba nadomestiti z novimi. "Želimo si čim več zelenja, da bi bilo zeleno vse, kar ni namenjeno nujni vozni površini, za katero dolgoročno še ne vemo, kako se bo upravljala," arhitektka pojasnjuje, da so vzdolž poti načrtovani tudi pasovi parternega zelenja, torej trave in nizkih rastlin.

Maruši Zorec je blizu paradigma, da se ljudje v prostoru dobro počutijo in da prostor živi z njimi v harmoniji. Zato so se arhitekti in predstavniki občine sestali z lastniki in najemniki lokalov na Lentu, da bi poiskali izvedljive izboljšave. Dramatične spremembe idejne zasnove projekta niso predvidene, bo pa recimo, kar sprva ni bilo predvideno, "zahodni del Lenta v zadnjem koncu enosmeren." Z ornitologi in naravovarstveniki so tuhtali, kako bo spremenjeno okolje vplivalo na labode. "Govorili smo o rešitvah, ki bi se lahko nameščale na vodno površino, o nekakšnih otokih, kjer lahko nastajajo gnezdišča. Zahodno od Sodnega stolpa bo brežina enaka, kot je danes," arhitektka razlaga, da iščejo optimalne variante in da so odprti za korekcije, ki jih je še mogoče realizirati.

Poleg Maruše Zorec so avtorji zasnove prenove parterja Lenta sodelavci biroja Arrea arhitekture iz Ljubljane Martina Tepina, Ana Merklin, Jan Žonta, Nika Curk, Špela Zakrajšek, Rok Wilienpart, Luka Javornik in Danijel Mohorič. Komisija, ki ji je predsedoval mariborski podžupan Gregor Reichenberg, je na javnem arhitekturnem natečaju leta 2019 njihov elaborat razglasila za zmagovalno in strokovno najprimernejšo rešitev, kako urediti sodobni Lent. Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del je Cestno podjetje Ptuj, ki ga je Mestna občina Maribor v postopku javnega naročanja izbrala kot najugodnejšega. Ptujski gradbinec naj bi za ceno 7,7 milijona evrov obnovo končal maja, vendar se bo zelo verjetno zamaknila.