/ PETEK, 13. OKTOBER
Zjutraj me v službi pozdravijo nove fotografije in kiparski izdelki v našem razstavišču. Na fotografijah nasmehi preprostih, srčnih ljudi. In razstavljene skulpture, ki so jih ustvarili. Še zmeraj sem pod vtisom včerajšnjega večera, ko smo pri nas gostili uporabnike in zaposlene Zavoda Dornava. Na prireditvi, kjer smo si lahko prvič ogledali film ob 70-letnici zavoda, sem imel priložnost pozdraviti prisotne s kratkim uvodnim nagovorom. Uporabniki in uporabnice zavoda so se me močno dotaknili. Opomnili so me na to, kako premalo znamo ceniti, kar imamo. Kako premalo se znamo iskreno veseliti. Kako premalo znamo biti preprosti. Samo trenutek in že smo lahko na njihovem mestu. Na odprtju nove razstave sem lahko nekaj besed spregovoril tudi s častno pokroviteljico dogodka, predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar. Gospa predsednica je imela izjemen govor, s svojo empatičnostjo in zavzemanjem za vključevanje ranljivih skupin v družbo je navdihnila vse prisotne.
Odkar ima IZUM likovno razstavišče, je jutranji prihod v službo veliko bolj prijeten, saj me umetnost navdihne za naloge, ki so večinoma neumetniške narave. Zelo me osrečuje, da imamo razstavljenih toliko umetnin, še posebej sem ponosen na tapiserijo Marija Pregla Belo mesto iz leta 1964, ki je z več kot sedmimi metri dolžine eno njegovih največjih del. Pred kratkim smo jo na predlog ptujskih restavratorjev tapiserij poslali v Belgijo na strokovno čiščenje, tako da zdaj žari v še močnejših barvah. Njeni modri odtenki so skoraj hipnotični. Potem so tu še dela Janeza Bernika, Metke Kavčič, Janeza Vidica in drugih. Po napornem delovniku je v petek zvečer čas, da si privoščim še dramsko umetnost z ogledom predstave v SNG Maribor.
/ SOBOTA, 14. OKTOBER
Sobota. Ni lepšega kot preživeti dan v naravi. Z ženo sedeva na kolesi in se odpraviva na Pohorje. Vzpenjati se začneva po Pivolskem drevoredu, pot naju vodi mimo fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nato še mimo Hočke koče in vse do razgledne točke pri Hotelu Bellevue. Jesen me z mnogimi odtenki rumene, oranžne, rdeče in rjave barve očara, vonj mokre prsti in iglavcev v gozdu me napolni z dobro voljo za ves teden. Ko zapiha veter, je v zraku že čutiti bližino zime in snega, kar me razveseljuje, saj se približujejo zimske radosti. Na primer turno smučanje, ki ga obožujem. Upam, da mu bo letošnja zima naklonjena.
/ NEDELJA, 15. OKTOBER
Nedelja je. Zaslišim dežne kaplje, ki trkajo na okna spalnice. Preverim na Arsu. Ves dan bo dež. No, pa gre kostanjev piknik po vodi. Dobesedno.
Po odličnem zajtrku sedem za klavir. Igram skoraj vsak dan, vsaj kakšne pol ure. Najraje Chopina, Schumanna in Liszta. Štiriindvajset Chopinovih Preludijev opusa 28 me spremlja še iz srednje glasbene šole, ko mi je draga profesorica Zorana Cotič razlagala uporabo zvočnih nians in zapletenih prstnih redov.
Vesel sem, ko si lahko ob koncu tedna poklonim dragoceni čas ob klavirju in brezskrbno uživam v ustvarjanju. V času službenih odsotnosti, ko ne morem igrati klavirja, pa si, če je le možno, privoščim obisk kakšnega klavirskega ali drugega koncerta klasične glasbe, brez česar bi težko ohranjal notranje ravnovesje.
Obeta se čudovit popoldan v družbi mojih otrok in njihovih družin.
/ PONEDELJEK, 16. OKTOBER
Vprašanja, ki mi jih velikokrat zastavijo tisti, ki ne poznajo naše institucije, so vezana na to, kaj se pravzaprav pomembnega dogaja v tej veliki stavbi na Prešernovi. Nekoč so jo Mariborčani radi poimenovali akvarij, saj je bil v njej Dom družbenopolitičnih organizacij s tako imenovanimi, če se pošalim, "velikimi ribami". Danes se tu odvijajo zgodbe znanja in napredka. Že 30 let razvijamo knjižnični informacijski sistem COBISS, zadnja leta pa skrbimo tudi za enega najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Mimoidoči lahko na pročelju stavbe opazijo ogromno fotografijo stika roke človeka in robota – in prav to delamo pri nas. Povezujemo človeka in tehnologijo, ki se dopolnjujeta, kot na primer knjižnice z računalniško podporo. Tehnologija se nenehno razvija, tudi v knjižnicah s storitvami digitalne knjižnice in e-knjigami, čeprav imamo še zmeraj radi vonj po papirju in stik s klasično knjigo.
V sistem COBISS so vključene skoraj vse slovenske knjižnice, okoli tisoč jih je. In prav zaradi tega sistema je danes uporabnikom knjižnic veliko lažje kot nekoč. Na spletu samo pogledajo, v kateri knjižnici lahko dobijo knjigo, ki si jo želijo izposoditi, jo z enim klikom naročijo in že jih čaka v knjižnici. Vse to omogoča informacijska tehnologija. Vendar za njo stoji tudi živa oseba – knjižničarka ali knjižničar, ki to knjigo zabeleži, zapiše naslov, avtorja, osnovne podatke, opiše vsebino. Brez tega ne gre, pri IZUM-u pa tovrstno delo olajšamo z računalniki – in danes večinoma s spletnimi aplikacijami.
Prav ta mesec smo dosegli pomembno prelomnico – programsko orodje COBISS, ki smo ga razvijali dobrih 30 let, smo prenesli na splet. Odslej tako programske opreme COBISS ne bomo več nameščali na strežniku in vseh njegovih odjemalcih, ampak se bo program izvajal neposredno s kodo na spletu. Glede na to, da je odjemalcev vsaj toliko, kot je vseh knjižnic v sistemu, gre za res velik prihranek časa. Novosti bodo hitreje dosegljive ter od zdaj na voljo tudi na mobilnih napravah in tablicah.
COBISS Lib in COBISS Cat sta blagovni znamki prihodnosti, ki si ju velja zapomniti. Ob tej priložnosti smo s sodelavkami in sodelavci nazdravili. Neprecenljivi trenutki, ki nas povezujejo.
/ TOREK, 17. OKTOBER
Megleno jesensko jutro. Slabe pol ure vožnje s kolesom od doma do službe hitro mine, spijem kavo in že me posrka naglica napornega delovnika. Srečam se z vodji sektorjev, pregledamo dogodke prejšnjega tedna in se pogovorimo o načrtih za naprej. Na sestanku poročam o svojem nedavnem obisku v Severni Makedoniji, kjer sem se udeležil konference direktorjev nacionalnih knjižnic Jugovzhodne Evrope. Tam sem s ponosom predstavil naš model vzajemnega knjižničnega sistema, katerega vseh razsežnosti naši tamkajšnji partnerji še ne poznajo. To, da si knjižničarji pri obdelavi gradiva bibliografske zapise izmenjujejo in jih prevzemajo iz ene skupne podatkovne zbirke, je nekaj posebnega. Da pa se sistemi več držav povezujejo v eno mrežo, je še bolj nenavadno in hkrati skrajno učinkovito. Veseli me, da so v mrežo COBISS.Net vključene vse republike bivše skupne države (razen Hrvaške), pred časom pa sta se nam pridružili tudi Bolgarija in Albanija.
IZUM pa ne služi le splošnim in drugim knjižnicam, temveč skrbi tudi za slovenske raziskovalke in raziskovalce. Njih "razvajamo" z bazo SICRIS, znotraj katere lahko zelo enostavno dostopajo do svojih podatkov o citiranosti in vrednotenju ter si izpisujejo osebne bibliografije. Ponosen sem, da prednjačimo tudi na področju avtomatizacije knjižničnega dela in podpore znanosti, in to na evropski ravni.
S sodelavcem pregledava načrt za vključitev knjižnice v Koprivnici. Hrvaško želimo priključiti sistemu COBISS že od začetka, se pravi že od 90. let prejšnjega stoletja. Zato nas še toliko bolj veseli, da bo prav v teh dneh s pomočjo našega sistema začela delovati prva večja knjižnica na Hrvaškem. Ponosen sem, da nam je uspelo. Mednarodno povezovanje je za nas izjemno pomembno področje, ki mu posvečamo ogromno pozornosti, saj lahko le na ta način zagotavljamo dodatne vire za povečevanje motivacije zaposlenih, ki bi sicer v privatnem sektorju zaslužili mnogo več kot v javnem. Brez te možnosti bi najbrž zelo težko privabili vrhunske strokovnjake s specifičnih področij računalništva, ki pa so za naš razvoj nujni.
/ SREDA, 18. OKTOBER
Danes je dan odprtih vrat slovenskih superračunalniških centrov. Že od jutra imamo na IZUM-u vodene oglede superračunalnika EuroHPC Vega, ki smo ga namestili leta 2021. Z zmogljivostjo 10,1 petaflopsov na sekundo je največji superračunalnik v državi in eden najzmogljivejših na svetu. Kot tak je neprecenljiva podpora slovenski znanosti. Dostopen je slovenski in evropski raziskovalni sferi kot tudi gospodarstvu. Ponuja tehnološko podporo pri izvajanju najzahtevnejših raziskav v vedah, v katerih obdelujejo veliko podatkov. S takšnim računalnikom smo na IZUM-u poskrbeli, da bodo lahko imeli slovenski raziskovalci in raziskovalke čim boljše pogoje za uresničitev svojih idej. Slovenska znanost dosega visoke standarde, slovenske raziskovalke in raziskovalci žanjejo pomembne uspehe doma in v tujini. Vendar se brez potrebne infrastrukture dobre ideje ne morejo preleviti v uspešne projekte.
Vega pa ponuja tudi možnosti za nova delovna mesta. Želimo si vzpostaviti kompetenčni center z visoko usposobljenim strokovnim kadrom različnih strok, s pomočjo katerega bi znali jezik stroke pretvoriti v superračunalniške algoritme, kar lahko na raziskovalni poti predstavlja veliko raziskovalno oviro.
Ob koncu tega delovnega dne se prebijem še skozi kupe novih pogodb in opravim vrsto razgovorov z zaposlenimi. Ko se IZUM počasi izprazni, si tudi sam želim samo še domov. Sreda je in upam, da bom tudi nocoj užival v ogledu filma tedna.
/ ČETRTEK, 19. OKTOBER
Ko zjutraj vstopim skozi vrata naše stavbe, je v avli že živahno. Sodelavci in sodelavke snemajo video za projekt e-torbe, ki mi je kot nov projekt zelo pri srcu. Še toliko bolj, ker gre za naše otroke. Cilj projekta je, da bi učence osnovnih šol čim prej razbremenili težkih torbic, saj bomo vse učbenike digitalizirali in tako otrokom v šolo ne bo več treba nositi težkih knjig. Nekoliko podoben je projekt e-knjige za izposojo e-knjig neposredno v sistemu COBISS, ki je še v povojih, a se zelo trudimo, da bi knjižnicam kmalu ponudili tudi to podporo.
Danes me čaka še sestanek o pripravah na strokovno srečanje COBISS Dnevi, ki ga na IZUM-u prirejamo 28. novembra in v okviru katerega slovenski knjižničarski strokovni javnosti enkrat letno predstavimo novosti v sistemu COBISS.
Ob poznem zaključku službenih obveznosti me čakata še kolo in pot domov. Se že veselim hladnega, skorajda zimskega vetra, ki bo danes odpihnil tudi breme večernega pisanja tega dnevnika ...
