Zajtrk je dobra naložba v zdravje. Toda čeprav so akcije ozaveščanja v zadnjem desetletju prispevale k boljšim prehranjevalnim navadam, v Sloveniji še vedno redno zajtrkuje le 60 odstotkov odraslih in še manj, le 40 odstotkov, otrok in mladostnikov. Spodbujanju k bolj zdravemu prehranjevanju je namenjen tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga v slovenskih vrtcih in šolah izvajajo že od leta 2011. Letos ga nadgrajujejo v tradicionalni kmečki obrok. Kruhu, maslu, medu, mleku in jabolku so dodali ajdo, ajdove žgance, prežganko, kislo mleko in proseno kašo z jabolki.

Ko so otrokom in mladostnikom leta 2011 prvič postregli brezplačni zajtrk, ki je postal tradicionalen, je bilo v vrtce in šole dostavljenih več kot 19.000 kilogramov kruha, 2600 kilogramov masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.000 kilogramov jabolk. Letos je zaradi epidemioloških razmer drugače, saj bodo nekateri zaradi bolezni ali karantene zajtrkovali doma. Če bi bili vsi otroci v vrtcih in šolah, bi bilo v projekt vključenih skupaj 310.200 otrok ter vzgojiteljev in učiteljev.

Pri projektu, ki so ga pred desetletjem zasnovali v Čebelarski zvezi Slovenije kot medeni zajtrk, zdaj sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij. Letos dan tradicionalnega zajtrka poteka pod sloganom Zajtrk s sadjem, super dan. Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška je izredno pomemben v promociji hrane slovenskega porekla. "To je več kot zajtrk, gre za vzgojo slovenskih bodočih potrošnikov," je dejal in dodal, da moramo vzgojiti generacijo, ki bo verjela, da je domača hrana vredna zaupanja, ko se bodo odločali za nakup hrane. Minister je zadovoljen z rastjo povpraševanja po hrani slovenskega porekla. Smer je po njegovem mnenju prava, a bo verjetno treba preteči celo obdobje generacije, da pridemo do drugačnih odločitev pri potrošnikih, pridelovalci pa morajo narediti to, da jim bodo potrošniki tudi čez desetletja lahko zaupali.

Slovenija je sicer ena redkih držav, ki imajo otroško prehrano v šolah sistemsko organizirano in tudi zakonsko urejeno. Precej slabše je za prehrano poskrbljeno na delovnem mestu, kjer preživimo kar tretjino svojega dneva in kjer velika večina zaposlenih zaužije vsaj en obrok, ki je pogosto tudi njihov glavni dnevni obrok. "Če ta ni zdrav in uravnotežen, je lahko eden od vzrokov za slabo počutje in manjšo storilnost. Izbire, ki jih imajo zaposleni na voljo, pa niso vedno ustrezne, zato aktivno delovno prebivalstvo glede prehranjevalnih navad spada med ogrožene skupine," opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in dodajajo: "Neurejen ritem prehranjevanja in neustrezne izbire pomembno vplivajo na številne kronične nenalezljive bolezni sodobnega časa. Pogosto se sploh ne zavedamo, kako pomembno je, kaj zaužijemo, ko smo zdoma."

Raziskave med zaposlenimi so pokazale, da si jih le dva odstotka hrano pripravi že doma ali v kuhinji na delovnem mestu. Preostali se znajdejo po svoje, za mnoge pa je edina možnost prodajni avtomat. Tisti, ki avtomate uporabljajo, nakup opravijo vsaj enkrat na mesec, le majhen delež, slabih šest odstotkov, jih hrano v avtomatu kupuje vsak dan. Precej več, dobra petina ali 21,8 odstotkov, pa vsakodnevno uporablja avtomate za nakup toplih napitkov.

Med najpogostejše nakupe spadajo voda, ki jo v avtomatih kupuje skoraj polovica vprašanih, dobra tretjina posega po sladkih prigrizkih, nekaj manj po oreščkih, četrtina pa kupuje sendviče in žitne/beljakovinske ploščice. V Zvezi potrošnikov so kritični do večine izbir. Nakup vode je potraten tako s finančnega kot s trajnostnega vidika, izbrana živila pa z nekaj izjemami nimajo ustreznega prehranskega profila.

Potrošniki pa pravijo, da se, čeprav velika večina, kar 71 odstotkov, s ponudbo hrane v avtomatih ni zadovoljna, za nakup običajno odločijo zaradi lakote, žeje, pomanjkanja energije ali želje po sladkem. Med drugimi razlogi so navedli tudi dolgčas, navade, pozabljene malice in pomanjkanje druge ponudbe. V avtomatih bi si želeli predvsem vegansko in brezglutensko ponudbo, po tej bi poseglo skoraj 40 odstotkov vprašanih, nekateri bi želeli jogurte, sadje, zdrave sendviče in solate.

Da ponudba v prodajnih avtomatih res ni ustrezna, niti v zdravstvenih ustanovah ne, je pokazala tudi raziskava Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede in Zveze potrošnikov Slovenije, v kateri so popisali prodajne avtomate v 188 zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah ter izbranih fakultetah v vseh statističnih regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov. Izkazalo se je, da celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi bili zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter veliko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.

Skrb za zdravje na delovnem mestu si marsikdo predstavlja kot skrb za preventivo na področju bolezni. A k zdravju pomembno prispeva tudi zdrava prehrana. Zato bi ta morala biti skupni interes vseh deležnikov. Resda je z uravnoteženim in zdravim prehranjevanjem potrebne nekoliko več organizacije in dela, a se naložba splača: manj je bolniških odsotnosti, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih sta višja. Problem absentizma, s katerim se soočajo številna podjetja, je zagotovo tudi odraz nezdravega načina življenja. Zato pri ZPS menijo, da prodajni avtomati predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranjevalnih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram.