V svetu organiziranega kriminala so zaslužki vedno večji, zato je tudi vedno težje prikriti izvor nezakonito pridobljenega denarja. Z razmahom različnih družbenih omrežij so kriminalne združbe dobile lahek dostop do širokega kroga uporabnikov teh omrežij, med katerimi potem na različne načine iščejo tiste, ki bi jim pomagali pri zakrivanju sledi za s kriminalom pridobljenim denarjem. Na različne načine namreč tudi preko omenjenih omrežij novačijo denarne mule, torej tiste, ki z nakazovanjem denarja z enega računa na drugega pomagajo pri prikrivanju izvora nezakonito zasluženega denarja. Za protiuslugo mule dobijo določen odstotek ali dogovorjeno vsoto od izpeljanih transakcij. Na prvi pogled torej hitro in preprosto zaslužen denar, zgolj z nekaj kliki na računalniški tipkovnici. A to je preprosto le na prvi pogled. Policije številnih držav, združene v Europol in v sodelovanju z Eurojustom ter organi pregona ZDA, Kanade in Švice, vse bolj podrobno sledijo tokovom nezakonito pridobljenega denarja kriminalnih združb in v tem okviru odkrivajo tudi mule.

Odkritih za 36,1 milijona evrov transakcij

Tako je letos od 1. septembra do 30. novembra potekala že četrta mednarodna operacija EMMA4 (The European Money Mule Action), ki predstavlja poostren boj proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov na škodo finančnih institucij in posameznikov, v povezavi z računalniško kriminaliteto in pranjem denarja. V četrti operaciji EMMA je pod koordinacijo Europola in Eurojusta sodelovalo največje število držav doslej, kar 22, med njimi poleg držav članic Evropske unije še ZDA, Avstralija in Švica. Slovenijo sta zastopala slovenska policija kot organ odkrivanja kaznivih dejanj, in slovensko državno tožilstvo kot organ kazenskega pregona, so sporočili s slovenske policije.

Kdo so mule?

Posamezniki, ki jih kriminalne združbe pogosto uporabijo za pranje denarja, se svojih nezakonitih dejanj včasih niti ne zavedajo. Denarne mule nasedejo obljubam o lahkem zaslužku in tako v imenu drugih prenakazujejo ukradena sredstva med različnimi računi, pogosto v različnih državah, v zameno pa jim naročniki posla običajno ponudijo del sredstev, ki jih nakazujejo preko svojih računov.

Tudi pri nas

Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul – posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, nigerijske goljufije ipd.). Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali denar nakažejo na druge transakcijske račune, najpogosteje v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanja pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika KZ-1. Med operacijo EMMA4 je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. Skupno je slovenska policija obravnavala 33 zadev z elementi kaznivih dejanj goljufije, poslovne goljufije, ponarejanja listin in pranja denarja. Preiskovala je 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denar, ki izvira iz kaznivih dejanj v skupni višini 2,8 milijona evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in slovenskimi bankami začasno zaustavila 970.000 evrov. V času preiskovanja sta bila prijeta dva storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.

Srbi v škodo družb iz ZDA

Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da so to običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.
Izpostavljamo še obsežno in dlje časa trajajočo preiskavo v Sloveniji, v kateri sta bili prijeti dve denarni muli, državljana Srbije. Preiskava se je začela na podlagi več obvestil UPPD o sumljivih transakcijah, ki so bile izvršene iz bančnih računov v ZDA na račune pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji. V preiskavi so ugotovili, da so storilci s ciljem oškodovanja družb v ZDA opravili telefonske in spletne goljufije tako, da so družbam iz ZDA lažno prikazovali nekatera dejstva in okoliščine ter jih zavedli, da so izvršili nakazila na račune v Sloveniji, ki so bili pod nadzorom denarnih mul. Skupno je bilo opravljenih več kot 60 transakcij, s katerimi so si storilci pridobili okrog 3,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi in tako oškodovali deset gospodarskih družb iz ZDA. Slovenska policija je v navedenem primeru sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) ter varnostnima organoma iz Srbije in Črne gore.