Vitezovi zvezdi pogosto rečemo kar amarilis, kar se nanaša na njeno nekdanje znanstveno ime, njeno pravilno ime je Hippeastrum. Ogromni cvetovi so tisto, kar pritegne oko in nam lahko na zelo učinkovit način polepša dom v teh prazničnih dneh. Čeprav so bile nekoč priljubljene le rdeče vitezove zvezde, to še zdaleč ni edina izbira. Že med vrstami tega rodu najdemo kar približno 90 različnih, žlahtnitelji pa so s križanjem in odbiranjem pridobili že več kot 600 različnih sort. Ravno zaradi tako bogatega nabora jih za boljšo preglednost delimo v skupine. Tako ločimo sorte z enojnimi cvetovi, sorte s polnjenimi cvetovi, tiste, ki imajo trobentaste cvetove, ločimo še miniaturne vitezove zvezde in skupino "cybister"; slednja je imenovana po vrsti Hippeastrum cybister, ki ima laično opisano pajkaste cvetove, torej zelo ozke venčne liste in to lastnost bolj ali manj srečamo pri vseh sortah te skupine.

Sajenje in gojenje

Vitezove zvezde navadno kupimo kot čebulico oziroma kot čebulo, ki jo je treba posaditi v primerno velik lonček. Podobno kot pri obliki in barvi cvetov, se vitezove zvezde razlikujejo tudi v velikosti čebulic. Sorte z zelo velikimi cvetovi, ki bodo pognale do tri cvetna stebla, so lahko zelo debele. Po debelini čebulic v prodajalni lahko malce sklepamo tudi na število cvetnih stebel, ki jih bodo pognale. Tiste najcenejše bodo skoraj zagotovo razvile le eno, pa še to bo imelo pogosto le do tri cvetove.
Še preden se lotite sajenja, spodnji del čebulice, kjer poganjajo korenine, preko noči namočite v mlačno vodo, nato pa čebulico posadite v lonček, ki je le malo večji od čebulice. Vitezove zvezde v tesnejših lončkih navadno bujneje cvetijo, saj ne vlagajo energije v rast novih korenin.

Ko odcveti

Takoj ko cvetovi ovenijo, jih odstranimo, nato pa počakamo še, da porumeni steblo in odrežemo še to. Ker listi ostanejo zeleni in s fotosintezo skrbijo za nove zaloge, ki se nalagajo v čebulico, te pustimo. Ne bo pa dovolj, da rastlino samo zalivate, saj ji bo primanjkovalo hranil in bo sezono končala manjša, kot smo jo kupili, to pa pomeni, da bo naslednje leto cvetela manj ali pa sploh ne. To preprečimo z rednim gnojenjem, dovolj je, če uporabimo univerzalno tekoče gnojilo na približno dva tedna.
S tako oskrbo nadaljujemo približno devet mesecev, potem pa mora slediti obdobje mirovanja. S tem posnemamo razmere, kakršne ima v svoji domovini v naravi. Potrebuje torej suho in bolj hladno obdobje, tako da prenehamo zalivati, sadiko pa je najbolje prenesti v hladnejši prostor, tam jo pustimo najmanj osem tednov. S tem smo izpolnili njene želje in po tem obdobju jo lahko ponovno prenesemo v toplo sobo na svetlobo in začnemo zalivati.

Nekaj težav

Na srečo večjih težav ni pričakovati, se pa lahko pojavita predvsem dve bolezni. Pri vitezovih zvezdah sta tako najpogostejši mozaični virus in rjavenje. Rastline, okužene z mozaičnim virusom, bodo rasle počasi in razvile redke cvetove. Bolezen lahko preprečujemo z zatiranjem škodljivcev, ki prenašajo viruse, in izbiro zdravih čebulic. Če se rastlina okuži, jo je najbolje zavreči.
Kadar rastlina ni pravilno oskrbovana in jo imamo na primer na preveč senčnem mestu ali pa smo jo med rastjo presušili, jo lahko napade gliva, ki povzroča rjavenje. Na steblu, čebulici in listih se pojavijo rjasto rjave lise in pege različnih oblik. Proti taki okužbi se uspešno borimo predvsem s sistemičnim fungicidom.