Amsterdam je zgrajen na več kot 90 otokih, ki jih povezujejo številni kanali, čeznje pa se pne okoli 1500 mostov. Zaradi tega je to nizozemsko mesto tudi dobilo naziv severne Benetke. A v starodavnih kanalih, plovba po njih je najboljši način za raziskovanje mesta, bodo obiskovalci kmalu lahko opazili novo vrsto plovila. To bo robotski čoln, samodejno plovilo na električni pogon oziroma z angleško kratico Roboat, s katerim želijo amsterdamske oblasti zmanjšati gnečo v prenatrpanem mestu. "Ozke mestne ulice so polne zastojev, a v kanalih je na voljo dovolj odprtega prostora. Zato smo razvili samovozečo, avtonomno ladjo, ki bo pomagala pri logistiki v mestu, v prihodnje naj bi prevažala tudi potnike," je povedal Stephan van Dijk, direktor inovacij na amsterdamskem Inštitutu za napredne rešitve, kjer roboat načrtujejo in projektirajo v sodelovanju z Inštitutom za tehnologijo iz Massachusettsa (MIT).

Po štirih letih poskusov z manjšimi različicami in izboljšavami koncepta so izdelovalci pred dnevi predstavili dva delujoča robota v polni velikosti. Za prvi praktični preizkus bosta imela neglamurozno, a pomembno nalogo: pobiranje smeti. To delo običajno opravljajo tovornjaki, ki pa na ozkih mestnih ulicah pomenijo nevarnost za druge udeležence in povzročajo zastoje. Zdaj bosta roboata delovala kot plavajoča zabojnika za smeti, ko bosta polna, se bosta sama vrnila v bazo. Robotska čolna bosta digitalno povezana z mestnim upravljanjem vodnega prometa, da bi se izognili trčenjem.

​Velika prednost avtonomnih plovil je, da ne potrebujejo voznikov in "vidijo" ponoči in podnevi. "Tako lahko za pobiranje odpadkov in dovoz gradbenega materiala v mesto izkoristimo tudi nočni čas, ko je vodnega prometa manj," je dejal van Dijk. V prihodnosti naj bi tovrstna plovila prevažala tudi potnike. Ker se lahko plovila povezujejo, bodo uporabna za ustvarjanje plavajoče koncertne ploščadi ali začasnega mostu, povezana v krog pa bi lahko na morju pomagala pri zadrževanju razlite nafte.

Amsterdamski kanali, ki predstavljajo mrežo kanalov v zahodnem in južnem delu srednjeveškega mesta, zgrajenega na izsušenem močvirju, so od leta 2010 pod zaščito Unesca. Sistem kanalov v obliki prstanov v koncentričnih polkrogih je bil zgrajen v 17. stoletju na osnovi skrbnega načrtovanja, s čimer veljajo za eno prvih urbanističnih zasnov v mestih severne Evrope. Z izgradnjo kanalov so omogočili širjenje mesta v času velikega priseljevanja in povečevanja števila prebivalcev. Mestni očetje so se odločili za načrt širjenja mesta v obliki pravilnih koncentričnih kanalov z ulicami na obeh straneh.

Med letoma 1613 in 1625 so bili zgrajeni trije glavni kanali, imenovani grachtengordel: Herengracht ali Gosposki kanal, Prinsengracht ali Prinčev kanal in Keizersgracht ali Cesarski kanal. Ob njih so bili stanovanjski predeli, Krožni kanal (Singelgracht) pa je služil hkrati kot obrambni jarek pod mestnimi obzidjem in kot vodni vir. Med tremi glavnimi je bilo več manjših kanalov, najbolj znani so Zwanenburgwal, Brouwersgracht in Kloveniersburgwal, po katerih je potekal prevoz potnikov in blaga. Vseh kanalov v Amsterdamu je 165, njihova skupna dolžina presega 100 kilometrov.

Štirje glavni kanali obdajajo staro mestno jedro, v njegovem središču je osrednji trg Dam s klasicistično kraljevo palačo iz 17. stoletja. Ulice ob kanalih krasijo drevoredi, tam so bivali premožni trgovci, ki so gradili značilne ozke in visoke severnoevropske hiše. To je bila posledica davčne zakonodaje, za vsako okno je bilo namreč treba plačati visok davek. Zato so hiše gradili ozke, da bi imele čim manj oken. Okna so tudi v Amsterdamu, tako kot povsod na Nizozemskem, brez zaves. Ta kalvinistična tradicija izvira iz prepričanja, da vernikom pred bogom ni treba ničesar skrivati. V mestu je sicer 1550 zgradb, ki so zgodovinsko zaščitene. Značilnost Amsterdama so tudi bivalni čolni, s stalnim privezom v kanalih.

V južnem delu mesta se je gradnja kanalov začela leta 1664. V vzhodnem delu, ki je dolgo ostal nepozidan, pa so kanali potekali brez geometrične natančnosti. Kasneje so to območje spremenili v park z botaničnim vrtom, tam so tudi številna gledališča in druge javne zgradbe pa tudi nekdanja judovska četrt z Rembrandtovo hišo, v kateri je danes muzej. Več mestnih predelov Amsterdama pa je zgrajenih na polderjih, to so območja, iztrgana morju in izsušena.

Zaradi robotskih plovil, ki bodo pobirala smeti, bodo amsterdamski kanali tudi bolj čisti. Že zdaj trikrat tedensko odprejo zapornice, da v kanale pride sveža voda. Čeprav uradno voda v kanalih ni primerna za plavanje, je bilo do pred kratkim vsako leto organizirano plavalno tekmovanje v dobrodelne namene. V preteklosti je bilo običajno, da so kanali pozimi zamrznili in se spremenili v drsalno površino, a to se je nazadnje zgodilo leta 2012.