Zora Štok
Izgubljenih sedem ton kokaina niti ni tako majhna izguba za še tako dobro organiziran narkokartel, če pa ob toliko zaseženih tonah pretihotapljene droge policije več držav aretirajo še pomembne pripadnike združbe, med njimi celo tri vodilne in zelo iskane, je uspeh vseh, ki se trudijo zajeziti tihotapljenje drog, toliko večji. V prvi polovici maja se je tako Europol lahko pohvalil, da je "obglavljen" največji narkokartel na Zahodnem Balkanu. Samo v Srbiji so 11. maja aretirali 13 pomembnih članov kartela, ki je skrbel za transport kokaina iz treh južnoameriških držav v Evropo, med 8. in 11. majem pa enega člana na Nizozemskem in osem pripadnikov že dve leti prej v Belgiji. Tik pred tem so enega pomembnih organizatorjev preprodaje pretihotapljene droge prijeli v Srbiji in enega v Peruju. Skupaj torej 23 pripadnikov kartela, ki se ni ukvarjal le s tihotapljenjem kokaina, pač pa tudi z ropi, slovel pa je tudi po svojem brutalnem nasilju. Med aretiranimi je tudi nekdanji vodilni pripadnik proslule roparske skupine Pink Panter.
Balkanski del verige je drogo v Evropo tihotapil iz Kolumbije, Brazilije in Ekvadorja, vmesna postaja za pretovarjanje droge so bila tudi nekatera pristanišča v državah zahodne Afrike. Narkokartel, ki je obvladoval te pošiljke, so organi pregona v več državah spremljali od leta 2020, sledili so tudi njihovim kriptiranim telefonom in vdrli v komunikacijo pripadnikov kartela. Skupno so kartelu od leta 2020 zasegli skoraj sedem ton kokaina, in sicer 700 kilogramov v luki Rotterdam (ki velja za eno najpomembnejših pristanišč za pretovor droge iz ladijskih zabojnikov in nadaljnjo logistiko po Evropi), 1,2 tone v belgijskem Hasseltu in kar pet ton na otoku Aruba v Nizozemskih Antilih. Na kriptiranih telefonih so med drugimi izbrskali podatek, da so za eno pošijko kokaina na Arubi (ni znano, za kolikšno količino droge je šlo) v gotovini plačali 4,5 milijona evrov.
Majske aretacije so odmevale ne le v Srbiji, pač pa po vsej Evropi in tudi v Južni Ameriki. Srbska policija je objavila video posnetek aretacij članov narkokartela. Presenetili so jih v njihovih luksuznih vilah in stanovanjih, minile so brez upora. Racije, 35 jih je bilo, so opravili v Beogradu, Zrenjaninu, Loznici, Subotici in Nišu. Očitno so se tihotapci in preprodajalci čutili varne, nekateri med njimi so bili ob vpadu specialne enote policije v spodnjih majicah ali športnih oblačilih oziroma so bili videti povsem ležerno, saj nobeden od aretiranih pri sebi ni imel orožja. So pa zato pri nekaterih drugih našli orožje, naboje, bombe in celo eksplozivni material, detonatorje in naprave za njihovo daljinsko sprožanje. Vsem so tudi zasegli več luksuznih avtomobilov, skupno 15, ure in nakit v vrednosti več kot dva milijona evrov, kriptirane mobilne telefone in za okoli tri milijone evrov gotovine. Pri enem od pripadnikov klana so evre v svežnjih našli v prostoru, izkopanem pod tlemi v enem od prostorov v hiši, zloženi pa so bili v plastičnih sodih, v kakršnih ljudje običajno kisajo zelje.
V Balkanski kartel je bilo združenih nekaj manjših neodvisnih klanov
Aretirani v Srbiji imajo tudi zajetne kazenske kartoteke. Večkrat so že bili aretirani, poškodovani v različnih obračunih, sodelovali so v razvpitih ropih. Beograjski portal Blic je tudi objavil seznam 13-erice prijetih v Srbiji: Miroslav Starčević in Mladen Lazarević kot glavni vodji kartela ter člani Miloš Jovanović, Dragan Đorđević (prejšnje ime Dragan Santai), Milan Mitić, Dragan Nikolić, Ivan Cvetković, Radisav Radović, Gligorije Peljević, Miloš Radosavljević, Ljubiša Lindo, Mirko Pavlović in Vladan Soldo.
Ime Mladena Lazarevića se je pojavilo tudi na sojenju zločinski skupini pod vodstvom Veljka Belivuka (Velja Nevolja). Sojenje v Beogradu traja že nekaj mesecev, eden od skesancev pa je med pričanjem povedal, da je z Lazarevićem sodeloval pri logistiki. Tako ga je tudi lažje spremljal, saj je Belivukova skupina načrtovala njegov umor. Sicer so Lazarevića skušali spraviti s sveta že leta 2013, ko so mu pod avto nastavili eksploziv, a je Lazarević napad preživel. Sicer pa je Lazarević skupaj z Goranom Đorđevićem - Gago sodeloval pri odmevnem ropu zlatarne v nakupovalnem centru v Dubaju leta 2008 (z avtom so se zapeljali do zlatarne in potem z istim avtom tudi pobegnili). Belivukova skupina je umorila poročno pričo Lazarevića, Milana Ljepojo. Drugi vodja kartela, Starčević, naj bi bil blizu kriminalni skupni Amerika, sodeloval naj bi bil tudi s Škaljarskim klanom (medtem ko je Belivuk tesen sodelavec Kavaškega klana - o vojni med klanoma smo že večkrat pisali).
Klani in kartel
Europol in srbska policija sta Balkanski kartel spremljala skoraj tri leta, potem ko so leta 2021 v Belgiji aretirali sedem nižje rangiranih pripadnikov. Ti so seveda molčali o tem, za koga opravljajo posel, a so potem v Europolu ustanovili skupino, ko je pod imenom Balkanski kartel začela spremljati dogajanje pri transportu kokaina iz nekaterih držav Južne Amerike v Evropo in nadaljnjo distribucijo ter prodajo. Vdor v kriptirane telefone je organom pregona razkril, kako združba deluje. Namreč Balkanski kartel je funkcioniral drugače od velike večine združb, ki tihotapijo drogo. V kartelu ni bilo klasične hierarhije in natančne razdelitve nalog, ker je funkcioniral kot sodelovanje več manjših neodvisnih klanov. In vsak od teh klanov je bil zmožen organizirati nakup, prevoz in prodajo pretihotapljene droge, saj so bile lovke klana izjemno razvejene. Več klanov se je tako povezovalo za posamezne posle, dogovorili so se za organizacijo vsega potrebnega, v primeru zaplembe droge pa je bilo tudi tveganje manjše oziroma se je izguba porazdelila. Tokrat so kriptirana sporočila na mobilnih telefonih dešifrirali srbski izvedenci.
Tudi drugi tokrat aretirani člani klana imajo za seboj kriminalno preteklost oziroma več aretacij zaradi povezave s trgovanjem in tudi proizvodnjo droge. Tako je na primer Ljubiša Lindo organiziral proizvodnjo sintetičnih drog v več manjših krajih v Srbiji in je pred 20 leti ta veljala za najbolj obsežno v Evropi, vrednost je policija ocenjevala na 50 milijonov evrov. Zdaj razbita skupina po oceni policije šteje 20 članov. Trinajst so jih prijeli v Srbiji, štirje so na begu, dva v zaporu oziroma priporu (en na Nizozemskem, en v Peruju) in en v Nišu, a zaradi drugih kaznivih dejanj.
In kar je še najbolj zanimivo, razbiti Balkanski kartel je v zadnjih nekaj letih prevladal nad obema bolj znanima klanoma, Škaljarskim in Kavaškim. Po oceni poznavalcev so pripadniki zdaj obglavljenega kartela izrabili vojno med kavaši in škaljarci, ki je oba klana izčrpavala vse od leta 2014, ko je takrat en klan, s koreninami v črnogorskem Kotorju, zaradi spora o tem, kdo je v Španiji ukradel 300 kilogramov kokaina, razpadel na dve rivalski skupini. Rezultat tega je več deset mrtvih pripadnikov obeh klanov, pa še nekaj povsem nedolžnih žrtev gre pripisati omenjeni vojni. Nadaljnja preiskava bo pokazala, je dejal Ninoslav Cmolić, prvi mož srbske kriminalistične policije, ali je "obglavljeni" Balkanski kartel sodeloval s katero drugo podobno kriminalno združbo, pa tudi, ali je kartel dokončno uničen oziroma onemogočen. Kartel je v glavnem deloval zunaj Srbije, saj je v to državo prispelo veliko manj kokaina kot v države zahodne Evrope, ki so glavno tržišče, pa tudi denarja je tam veliko več. Predvsem pa so določena pristanišča glavna točka organiziranja transporta droge, vse od Južne Amerike in potem preko Karibov v določene države zahodne Afrike in v določena evropska pristanišča, ki jih obvladuje več klanov oziroma kartelov. Nekatera španska in nizozemska so najbolj izpostavljena, a tihotapci iščejo vedno nove poti.
