Mark Twain je menda rekel, da je to, kako dolgo boš živel, odvisno od tega, kako starega se počutiš. A zdi se, da je ta stavek nekaj več kot navadna puhlica, zaradi katere se ljudje lažje sprijaznimo s tem neizogibnim biološkim procesom.
Glede na izsledke številnih raziskav se namreč za tem skriva veliko več. Subjektivna starost - to je, kako stari se počutimo - v resnici precej vpliva na naše zdravje in dolgoživost. Ljudje, ki se počutijo mlajši, kot so dejansko stari, to pogosto tudi so, saj običajno živijo precej dlje, piše New Scientist.
Na vprašanje, kaj vpliva na našo subjektivno starost in kako jo lahko spremenimo, je bilo vedno težko podati znanstveni odgovor. Danes raziskave razkrivajo presenetljive ugotovitve. Dobra novica je, da mnoge od dejavnikov, ki vplivajo na to, kako stari se počutimo, lahko kontroliramo ter si s tem življenje za več let podaljšamo in tudi polepšamo.
Že nekaj časa vemo, da ni nujno, da je preprosto seštevanje let najbolj natančen način za podajanje napovedi, kako dolgo bomo živeli. Naša biološka ura meri različne telesne kazalce, na podlagi katerih je mogoče sklepati, kako daleč smo v procesu fizičnega staranja. Vemo pa tudi, da fizično staranje ni bistvo vsega. Gerontologi priznavajo, da tako kot lahko posplošeno sklepamo, kako bo fizično staranje prizadelo naše telo (pri 60-letniku bo skoraj zagotovo videti več znakov fizičnega propadanja kot pri 30-letniku), je mogoče zanesljivo napovedati tudi nekatere psihološke spremembe v starosti.
Laura Carstensen, gerontologinja z univerze Stanford v Kaliforniji, je konec 90. let preteklega stoletja izmerila, kako se običajno s starostjo spreminja človeška psihologija. Njene raziskave so pokazale, da mladi ljudje, ki se jim zdi čas neskončen, čutijo željo po učenju in spoznavanju fizičnega in družbenega sveta ter težijo k raziskovanju in iskanju novih povezav. Zato so bolj zagnani in ekstravertirani kot njihovi starši in stari starši, vendar tudi bolj površni, impulzivni in čustveno nestabilni.
Starejši ljudje, ki čutijo, da pred seboj nimajo več toliko časa, ne raziskujejo več, ampak se raje osredotočajo na iskanje smisla življenja, čustveno intimnost in deljenje modrosti, ki so jo pridobili z leti.
Samo občutek?
Toda celo na tej splošni psihološki krivulji subjektivna starost močno variira. Vsi poznamo ljudi, ki so mladi po srcu, ter mlade zadrteže, ki razmišljajo in se obnašajo, kakor da so starejši, kot v resnici so. Študije pa, kar je fascinantno, nakazujejo, da ljudem resnično dobro dene, če se počutijo mladi po srcu. Nižja subjektivna starost je povezana z boljšim zdravjem, dolgoživostjo in vsesplošnim dobrim počutjem. Nasprotno pa je pri ljudeh z višjo subjektivno starostjo več vnetja, ki je kazalec slabega zdravja in postaranih možganov.
Antonio Terracianov s Floridske državne univerze in njegovi kolegi so leta 2018 opravili analizo rezultatov treh študij, v okviru katerih so znanstveniki dvajset let spremljali 17 tisoč ljudi. Analiza je pokazala, da subjektivna starost ni samo občutek, ampak tudi dokaj natančen napovednik zdravja. "Ljudje, ki se počutijo mlajši, živijo dlje. Tisti, ki se počutijo starejši, imajo krajšo življenjsko dobo," pravi Terracianov.
Ljudem resnično dobro dene, če se počutijo mladi po srcu
Če torej ugotovimo, kakšna je naša subjektivna starost, bomo približno vedeli, kako dolgo bomo živeli. A stvar ni tako preprosta. Ne gre namreč samo za to, da ljudi vprašamo, koliko stare se počutijo, pravi biologinja Maria Mitina, ki dela v biotehničnem podjetju Deep Longevity iz Hongkonga in se ukvarja s to tematiko. Subjektivna starost lahko močno niha glede na razpoloženje in okoliščine, zato iz odgovorov ljudi ni vedno mogoče razbrati, koliko stari se počutijo večino časa.
Vsak med nami ima svoje izhodišče, h kateremu se vedno znova vrača in ki se ujema (ali tudi ne) z našo starostjo v letih ali našim trenutnim položajem na psihološki časovni premici, pravi Maria Mitina. Glede tega je subjektivna starost podobna še enemu pomembnemu merilu kakovosti življenja - sreči. Ravni sreče, o katerih poročajo ljudje, močno variirajo iz dneva v dan in celo iz ure v uro, toda posameznikov občutek sreče vedno niha okoli njegovega izhodišča. Človek vesele narave ima sicer svoje slabe dneve, a se vedno vrača k svoji veselosti.
Zaradi kratkoročnih nihanj subjektivne starosti odgovor na vprašanje, koliko starega se kdo počuti, ni preveč zanesljiv kazalec njegove izhodiščne subjektivne starosti. "To ni konstantna spremenljivka: danes ste morda zelo srečni in se počutite mlajši, čez dva tedna denimo pa boste nesrečni in vaša subjektivna starost se bo spremenila," pojasnjuje Maria Mitina.
Psihološka ura staranja
Kako izhodiščno subjektivno starost ločiti od vseh nihanj? Alexa Zhavoronkova, ustanovitelja podjetja Deep Longevity in raziskovalca na kalifornijskem Buckovem inštitutu za raziskave staranja, je zanimalo, ali si lahko pri tem pomagamo z umetno inteligenco (AI). Uporabil jo je že, da je odkril nove kazalce biološkega staranja. Po besedah Zhavoronkova pomeni odkritje teh kazalcev enega največjih napredkov v raziskavah staranja. Toda psihološka plat staranja je ostala vse do zdaj prezrta.
Največja prednost uporabe umetne inteligence je, da lahko v večjih sklopih podatkov zazna vzorce, ki jih ljudje ne moremo, po zaslugi česar lahko subjektivno starost poveže z dejavniki, o katerih se zdi, da sploh niso povezani z njo. Podatkovni sklop, ki so ga izbrali Zhavoronkov, Mitina in njuni kolegi, izvira iz projekta, poimenovanega Midus (Midlife in the United States). To je program, v katerem so raziskovalci ameriškega Nacionalnega inštituta za staranje dvajset let preučevali, kako vedenjski, psihološki in družbeni dejavniki s starostjo vplivajo na zdravje in počutje ljudi. Upali so, da jim bo AI omogočila, da razvijejo psihološko uro staranja, podobno biološki.
V okviru programa Midus so raziskovalci spremljali na tisoče ljudi, starih od 25 do 75 let. Vsa leta je sodelovalo 7100 istih udeležencev (nekaj jih je sicer umrlo in nekaj izstopilo), sredi leta 2015 se jim je pridružilo še 3500 prostovoljcev. Udeležencem raziskave so vsakič zastavili več kot tisoč vprašanj, povezanih z vsemi vidiki njihovega življenja, vključno z njihovim telesnim in duševnim zdravjem, dobrim počutjem, osebnostjo, prepričanji ter družabnim in spolnim življenjem. Namen nekaterih vprašanj, kot sta denimo Koliko starega se počutite večino časa? in Če bi lahko bili stari, kolikor bi hoteli, katero starost bi izbrali?, je bil izmeriti subjektivno starost. Z drugimi vprašanji so od anketirancev dobili podatke o njihovem telesnem in duševnem zdravju, prepričanjih, osebnosti in načinu življenja, torej o stvareh, ki so manj povezane s staranjem.
Katero starost bi izbrali?
Zhavoronkov in njegovi kolegi so najprej zasnovali umetne inteligence, s pomočjo katerih so se prebili skozi vprašalnike Midusa, nato pa so jih naučili, da so na podlagi odgovorov vsakega posameznika točno napovedale njegovo kronološko in subjektivno starost.
Potem ko so se znanstveniki prebili skozi deset tisoč izpolnjenih vprašalnikov, so sporočili, da jim je uspelo. "Razvili smo dve psihološki uri staranja," pravi Maria Mitina. Prva pretvori odgovore posameznikov v točno oceno njihove kronološke starosti, kar je še dodaten dokaz, da psihologija ljudi s staranjem dejansko sledi predvidljivemu vzorcu. Druga, poimenovana SubjAge, pa na podlagi odgovorov posameznikov na vprašanja, ki se ne nanašajo neposredno na njihovo subjektivno starost, poda oceno, koliko stare se počutijo. Te ocene so nato primerjali z odgovori na vprašanja, ki so jih zasnovali tako, da bi pridobili oceno subjektivne starosti. Eno takih vprašanj je na primer: Predstavljajte si, da bi lahko bili stari, kolikor bi hoteli; katero starost bi izbrali?
Raziskovalci menijo, da je njihov model dovolj natančen, da lahko z njegovo pomočjo identificirajo dejavnike vedenja in življenjskega sloga, ki napovejo subjektivno starost in jih je mogoče spreminjati.
Daleč največji vpliv na oceno subjektivne starosti ima človekovo telesno zdravje, kar niti ne preseneča. Dve od treh glavnih napovednih vprašanj se glasita: Ali vas zdravje omejuje pri izvajanju naporne telesne vadbe, kot sta denimo tek in dvigovanje težjih bremen, in ali uživate kakšna zdravila za uravnavanje krvnega tlaka? Drugi najpomembnejši, čeprav morda manj napoveden dejavnik, ki vpliva na oceno subjektivne starosti, je pričakovana stopnja spolnega zadovoljstva čez deset let. Med desetimi najpomembnejšimi dejavniki je tudi trud, ki ga ljudje v sedanjosti vlagajo v svoje spolno življenje. Kot torej pravi star pregovor: star si toliko, kot se počutiš.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na oceno subjektivne starosti, na videz sploh niso povezani z mladostjo. Eden od 25 najpomembnejših je na primer tudi ta, koliko prispevamo k dobremu počutju drugih.
Glavni cilj je, pravi Maria Mitina, te ugotovitve pretvoriti v nasvete za zdrav življenjski slog, zaradi katerih se bodo ljudje počutili mlajši in bodo živeli dlje. Analiza je pokazala, da obstaja pri 60-letniku, ki se počuti starega 65 let, v primerjavi s 60-letnikom, ki se počuti starega toliko, kot dejansko je, dvakrat večja verjetnost, da bo umrl prej zaradi kateregakoli vzroka. Razsežnosti tega učinka so presenetljive, pravi Mitina. "Po mojem mnenju je najbolj zanimiv rezultat našega eksperimenta prav ugotovitev, da se z višjo subjektivno starostjo podvoji nevarnost smrti."
Kako se počutiti mlad v času covida-19
Na splošno velja, da naj bi se, če bi se radi počutili mladi, pogosto spuščali v pustolovščine in se veliko družili. Zato bi zaradi sedanjih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, kot sta ustavitev javnega življenja in socialno distanciranje, pričakovali, da se bomo prav vsi - tako mladi kot tisti manj mladi - počutili veliko starejši.
Tako je menil tudi Antonio Terracciano, gerontolog s Floridske državne univerze. Toda potem ko je opravil nekaj raziskav, je bil presenečen. Večina od 3738 ameriških odraslih, s katerimi se je pogovarjal, je poročala, da so se marca in aprila lani počutili veliko mlajši kot januarja in februarja, preden je v ZDA izbruhnila epidemija.
Možno pojasnilo bi lahko bilo, da so se ljudje počutili mlajši, ker so se tako počutili tudi manj ranljivi ob bolezni, o kateri je sprva veljalo, da ogroža predvsem starejše. "To je odraz psihološkega distanciranja od negativnih predsodkov naše družbe do staranja, povezanih z boleznimi in smrtjo," je pojasnil Terracciano.
Optimistični in družabni stoletniki
Na podlagi dejstva, da na to, kako stari se počutimo, najbolj vpliva naše telesno zdravje, bi lahko ljudje sprejeli konkretne ukrepe za znižanje svoje subjektivne starosti in spremenili svoj življenjski slog. Lahko bi na primer začeli telovaditi, da bi si izboljšali telesno pripravljenost, ter prešli na bolj zdrav način prehranjevanja, da bi si uredili krvni tlak. Koristno bi bilo tudi, če bi več raziskovali. Nekaj vprašanj se nanaša na človekov odnos do staranja in na njegove odnose z drugimi ljudmi, vključenost v skupnost in na osebnost. V vseh primerih je bilo v veliko pomoč, če je bil človek odprt in optimističen. Ljudje, ki imajo pozitiven odnos do staranja in sami sebe označujejo kot ekstravertirane, imajo nižjo subjektivno starost. "Ljudem lahko svetujemo, naj bodo bolj odprti - za nove ljudi, novo znanje ali nove izkušnje. Nekako jih je treba spodbuditi, da postanejo bolj družabni," še meni Maria Mitina. To se ujema z ugotovitvami raziskav, opravljenih med stoletniki. Izkazalo se je namreč, da je vsem stoletnikom skupna ena stvar, in sicer optimistična in družabna narava. Pozitivna naravnanost precej bolj prispeva k dolgemu življenju kot katerikoli telesni kazalec, meni Kaare Christensen, ki vodi Danski center za raziskave staranja pri Univerzi južne Danske.
Drugi so prepričani, da je to prej rezultat dobrih odnosov z bližnjimi. "Zdi se, da se počutimo mlajše tudi tedaj, če smo zadovoljni s svojim spolnim življenjem. Če torej vlagamo veliko časa in energije v bližnje odnose, se počutimo mlajše in bolj zadovoljne," pravi Maria Mitina.
Stare kosti
Obstaja več načinov merjenja, kako daleč smo na življenjski poti od zibelke do groba. Najbolj očitna je kronološka starost, ki nam preprosto pove, koliko koledarskih let življenja imamo za seboj. Toda veliko bolj točna mera je naša biološka oziroma funkcionalna starost, pri kateri gre za funkcionalno zmožnost naših organov. Biološko starost ocenjujemo z različnimi telesnimi kazalci (vrednost krvnega tlaka, mišična moč ter sposobnost gibanja, sluha in vida) pa tudi z genetiko. Prav tako lahko izmerimo svojo imunološko starost, ki nam pove, kako mladosten je naš imunski sistem.
Preverite svojo subjektivno starost
Maria Mitina in njeni kolegi so omenjeni vprašalnik s tisoč vprašanj skrčili na samo petnajst vprašanj. Nobeno od vas ne zahteva neposrednega odgovora, koliko stare se počutite. Oblikovali so tudi spletno stran, kjer lahko vsakdo dobi hitro in grobo oceno svoje subjektivne starosti (app.young.ai/psychoage, samo v angleščini).
Te "ure staranja" nam v obliki števila povedo, koliko smo stari in kako hitro se staramo glede na povprečno hitrost staranja človeka. Številka je lahko višja ali nižja od naše kronološke starosti, včasih tudi za več kot deset let. Toda dobra novica je, da jo lahko znižamo, če spremenimo svoj življenjski slog in se začnemo na primer več gibati ali uživati manj alkohola. Starost je dejansko samo številka in sploh ni nujno, da je enaka številu svečk na naši rojstnodnevni torti, piše New Scientist.
