Je pomembno, da vemo, ali je za nosoroge bolje, če jih prevažamo obrnjene na glavo? Ali kakšna je genetika bakterij, ki se razvijejo na žvečilnem gumiju, prilepljenem na tla? Pa kako mačke komunicirajo z nami?

Na prvi pogled se zdi, da gre za povsem nepomembna, celo smešna odkritja. Ampak ni vedno tako. Mnogi od teh trivialnih dosežkov na področju znanstvenega raziskovanja, za katere so njihovi avtorji dobili Ig Nobelovo nagrado, so namreč privedli do pomembnih in uporabnih odkritij, vrednih tudi prave Nobelove nagrade.

Ig Nobelove nagrade, ki so parodija na prave Nobelove nagrade, že 30 let podeljuje uredništvo revije Impropable Research. V uredniškem odboru te revije, ki izide šestkrat letno, sedi več kot petdeset priznanih znanstvenikov z vsega sveta, med njimi tudi kar nekaj Nobelovih nagrajencev, pravih seveda. Kot pravijo, nagrade podeljujejo za nenavadne ali na prvi pogled trivialne dosežke na področju znanstvenega raziskovanja, ki nas najprej nasmejijo, nato pa nam dajo misliti. Ime je nagrada dobila kot besedna igra iz angleške besede ignoble oziroma ignorable, kar pomeni zanemarljivo, in priimka izumitelja Alfreda Nobela.

Ampak v čem je smisel podeljevanja takšnih nagrad? Isaac Asimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike, je nekoč dejal: "Najbolj vznemirljiva fraza, ki jo slišite v znanosti in ki napoveduje nova odkritja, ni Eureka!, ampak To pa je malce smešno ..." Ig Nobelove nagrade podeljujejo za raziskave, ki sodijo v prav to skupino. Večina je res smešnih, a nekatere od njih bi lahko v prihodnosti pripeljale tudi do povsem resnih in pomembnih odkritij.

Prvič so Ig Nobelove nagrade podelili leta 1991 za raziskave, ki "ne morejo in ne bi smele biti ponovljene". Sprva je slovesnost potekala na slovitem Massachusetts Institute of Technology, pozneje so jo preselili na prav tako znamenito univerzo Harvard. Tam nagrade podeljujejo v Sanders Theatru, eni najlepših dvoran na univerzi, na gala večeru, ki posnema podelitev pravih Nobelovih nagrad, priznanja pa večinoma podeljujejo znanstveniki, ki so že prejeli Nobelove nagrade. Tiste prave, ki jih podeljujejo v Stockholmu.

Zadnji dve leti tudi ta slovesnost seveda poteka po spletu, a zato ni nič manj zabavno in šaljivo. Take so tudi nagrade. Letos so nagrajenci dobili pokal, ki pa so si ga morali sestaviti sami po natisnjenem načrtu. Dobili so tudi "denarno nagrado", ponarejen bankovec za 10.000 milijard zimbabvejskih dolarjev. A pred tem čaka prejemnike težka naloga. Svoje delo morajo predstaviti dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah.

Ig Nobelovo nagrado podelijo podobno kot prave Nobelove nagrade v več kategorijah. Letos je "najbolj prestižno" nagrado za mir prejel Ethan Beseris, ki je skupaj s kolegi preverjal hipotezo, da so se brade pri ljudeh razvile za obrambo pred udarci v obraz. Na področju biologije je nagrado prejela Susanne Schötz za preučevanje različnih oblik oglašanja v komunikaciji med ljudmi in mačkami. Leila Satari s kolegi je dobila nagrado na področju ekologije, in sicer za genetsko analizo bakterij iz žvečilnih gumijev na pločnikih v različnih državah.

Jörg Wicker je s kolegi preučeval zrak v kinematografih in ugotavljal, ali vonjave, ki jih oddajajo gledalci, odražajo stopnjo nasilja, spolnosti, asocialnega obnašanja, uporabe drog in kletvic v filmu. Za to je prejel glavno Ig Nobelovo nagrado za kemijo. Na področju ekonomije je zmagal Pavlo Blavatsky, ki je odkril, da je debelost politikov lahko dober kazalec stopnje korupcije v državi.

Na področju medicine je zmagala turška ekipa pod vodstvom Olcaya Cema Buluta za odkritje, da je orgazem vsaj eno do tri ure enako učinkovit pri odmaševanju nosu kot posebna medicinska sredstva za to. V fiziki je šla nagrada Alessandru Corbetti za preučevanje, zakaj se pešci med seboj ne zaletavajo neprenehoma. Nadaljevanje je bila nagrada v kinetiki za odkritje, zakaj se pešci vendarle kdaj zaletijo med seboj. Dobil jo je Hisaši Murakami s kolegi.

Posebno nagrado na področju transporta je dobil Robin Radcliffe s kolegi za ugotavljanje, ali je prevoz nosorogov po zraku, obrnjenih z glavo navzdol, varen za živali. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je raziskava smešna, je dejansko prinesla spremembe v transportu nosorogov in slonov v Namibiji. Raziskavo so izvedli temeljito, z merjenjem vseh življenjskih funkcij pri dvanajstih uspavanih nosorogih, ki so jih prepeljali s helikopterjem, obešene za noge. In izkazalo se je, da je transport "na glavo" boljši za počutje živali kot na boku ali trebuhu.

Nekatere raziskave, ki so avtorjem v preteklosti prinesle Ig Nobelovo nagrado, so dejansko prispevale tudi k bistvenemu izboljšanju pogojev za življenje ljudi. Leta 2006 je denimo Ig Nobelovo nagrado za biologijo dobil znanstvenik, ki je dokazal, da komarja vrste Anopheles gambiae, ki prenaša malarijo, enako močno kot vonj človeških nog privablja vonj neke vrste sira. To je pripeljalo do razvoja učinkovitih pasti za to vrsto komarja in zmanjšanja obolevnosti za malarijo v Afriki.

Spet druga odkritja, vredna Ig Nobelove nagrade, pa bi lahko opisali kot vizionarska. Za leto 2009 jo je dobila denimo dr. Elena Bodnar za izum modrčka, ki ga je mogoče hitro spremeniti v dve maski za obraz. Danes bi najbrž prišla tudi v izbor za pravo Nobelovo.