Smučarski skoki in poleti so poseben šport. Z njim se ukvarja le nekaj tisoč tekmovalcev na celotni zemeljski obli. Je televizijski šport, dovolj atraktiven, da pritegne množico gledalcev, predvsem v alpskih državah Evrope in v Skandinaviji. Slovenci smo v tem športu nadpovprečno uspešni. Cenjeno je naše znanje pri gradnji skakalnic, iz Slovenije, oziroma Kopra pa prihaja tudi inovacija pri analizi točnosti odskoka, ki odpira prostor dodatnemu tehnološkemu razvoju tega športa, tudi pri gradnji skakalnih naprav. Na letošnji planiški prireditvi je bila predstavljena novost, vidna tudi v TV-prenosu. Gre za natančno analizo odskoka. Tega se je lahko do zdaj zgolj opisno ocenilo "s poznim ali zgodnjim". Avtorja analize sta elektronik Marko Jeklar in fizik Dean Mozetič iz Kopra, oba se sicer poklicno ukvarjata s hidrografskimi meritvami.

"Ideja je nastala že pred sedmimi leti, ko sem pisal Jelku Grosu. Takoj mi je odpisal in takrat se je začelo sodelovanje. Zraven je bil še pokojni režiser Dejan Čretnik. Ampak tehnologija razvoja te zamisli še ni dopuščala. Že leta 2017 nam je uspelo zagotoviti statičen posnetek skakalca na koncu mize, a za TV to ni bilo uporabno. Sčasoma so nastale tudi strojne in programske rešitve, ki so to omogočile. Šele v zadnjih letih je možno analizo izvesti na računalnikih, ki so tudi cenovno sprejemljivi. Z Deanom sva se tega lotila leta 2022," za uvod pove Marko Jeklar. "Padlo je nekaj idej, kako bi lahko informacije pridobili na druge načine, ampak niso bile televizijske," dodaja Dean Mozetič.

Koliko je vreden računalnik, na katerem sta delala?

Marko: "Komponente so skupaj vredne 5000 evrov. To je zmogljivejši osebni računalnik, na katerem teče nevronska mreža, ki je osnova za to analizo."

Dean: "Kar smo lani prikazali v Planici, še ni bilo povsem izpiljeno in ni bilo primerno za TV-prenos. Sva pa zbudila pozornost."

Marko: "Analiza je narejena v desetih sekundah po odskoku. Ta čas je bil lani še predolg za prenos v živo. Mogoče sva šla preveč na juriš in sva želela prikazati še dodatne parametre, ki pa za televizijo niso zanimivi. Letos sva se omejila zgolj na točnost odskoka in to je grafično prikazano kot en element."

So vama televizijci dali kakšen nasvet?

Marko: "So. Morava izpostaviti celotno ekipo in oblikovalca Luko Pečeta, ki je dodal piko na i ter režiserja Jako Krivca."

Dean: "Projekt ne bi bil izvedljiv, če RTV Slovenija ne bi bila naklonjena sodelovanju. Bilo je zanimivo doživetje, ko je v prenosu vsaka sekunda zelo pomembna."

Verjetno je precej drugače, kot sta pričakovala.

Dean: "Lani sva se marsikaj naučila o tem, kako televizijska produkcija deluje. Človek nima predstave, kakšen vrvež je, kakšni pogovori tečejo med tehniki, snemalci in režijo, koliko ljudi sodeluje v prenosu."

Marko: "Midva sva bila letos tudi v vlogi operaterja. S tresočo roko stisneš 'enter' za prenos, ki ga gledajo milijoni gledalcev."

Kaj je moža iz Istre spodbudilo, da se osredotočita na zimski šport?

Marko: "Oče je bil ljubitelj skokov, in ko smo šli v Planico, je to bil družinski praznik. Vedno sem želel točno vedeti, na osnovi česa komentator ocenjuje odskok. Ta črviček je vrtal in iz tega je zrasel projekt. Gros mi je razložil, da se to ocenjuje po sekundarnih znakih - denimo, kam gredo konice smuči. Kar je bilo prej le ocena, je zdaj izmerjeno in v grafični podobi pokazano gledalcem. To je novost za gledalce in stroko."

Dean: "Šport me v osnovi zanima. Še najbližje mi je bilo deskanje na vodi. Poskusil sem tekmovati, ampak nisem za to. Na obalo sem prispel zadnji, ko so že postavljali žar. S skoki nisem bil povezan, se pa mi je zdel lep tehničen izziv. Nekaj, kar je prihajalo v sfero tehnološko možnega. Zdela se mi je zanimiva uganka, in ko sem enkrat začel vrtati vanjo, se ni dalo nehati."

Je še kakšna podrobnost v smučarskih skokih, ki bi se jo dalo dodatno analizirati?

Marko: "Ta analiza omogoča še izračun drugih parametrov odskoka. Pomembna je vertikalna hitrost, izkoristek odskoka. Hvaležna sva Jelku Grosu. Posredoval nama je precej znanja in razložil določene stvari. Najin sistem je trenutno namenjen televizijski produkciji, ampak ima potencial tudi za stroko in za trenerje."

Trenerji, tekmovalci in vsi ostali bi torej lahko imeli možnost dodatnih analiz pri razvoju, tudi opreme?

Marko: "Tako je. Prvi korak je že narejen, to je globalna novost. Delamo na tem, da bi bila v prihodnji sezoni ta analiza možna na vsaki tekmi."

Kakšni so ostali odmevi iz skakalnih krogov?

Marko: "Direktor svetovnega pokala Sandro Pertile pravi, da je tudi njemu v interesu, da to vpelje v svetovni pokal. Navezal sem stike tudi s trenerjem nemške reprezentance."

Kaj pa slovenska reprezentanca?

"Odziva še ni bilo."

Kako bi te inovacije pomagale pri razvoju novih skakalnic ali posodobitvi sedanjih?

"Obstaja ideja, da bi Nordijski center v Planici opremili s sistemom, ki bi bil narejen na kožo trenerjem. Reprezentance, ki tam trenirajo, bi kar naenkrat dobile nekaj več. Vsak trening bi bil podprt z analizo."

Imate s televizijci že dogovor za naprej?

Marko: "Za naslednje leto smo si že segli v roke. Zdaj potekajo pogovori z več TV-postajami tudi za tekme v tujini. Za nama sta vsaj dve leti intenzivnega dela, stroške pa sva krila sama."

Dean: "Midva se morava prilagoditi RTV. To je jasno."

Kaj je kdo od vaju naredil pri projektu?

Marko: "Najin projekt je razdeljen na dva dela. En del je analiza, drugi del pa je prikaz, upravljanje video signalov, celotna grafika in delovanje sistema. Ta del programske opreme je moj, analiza je Deanova. Oba programska sklopa komunicirata med sabo in omogočata, da ta sistem deluje."

Dean: "Zelo dobro sva se ujela, nastala je neka naravna delitev dela, česar nisva načrtovala. Vsak je začel delati na svojem koncu in potem sva prišla skupaj. Tehnologija napreduje in sprašujeva se, če bi bilo možno analizirati tudi sam let, od aerodinamike do hidrodinamike, upor, vzgon ... To je zelo kompleksna stvar. Če bi bila možnost, bi to rad analiziral iz osnovnih fizikalnih principov. Verjamem, da izkušen trener hitro pove, če so bile smuči previsoko, prenizko ali preveč narazen, kako je z vetrom. Če bi te stvari znali zajeti s podobno natančnostjo, kot znamo odskok, bi bilo to fantastično. Zmaga ali poraz se po navadi zgodita v zraku."

Marko: "Sreča je, da midva za najino analizo potrebujeva kamero za ultra počasen posnetek, ki je postavljena pravokotno na konec mize. Analiza poteka neposredno iz video signala. Za spremljanje leta pa je težava v zajemanju podatkov med letom."

Dean: "Letos so znali posneti kolikor toliko natančno krivuljo leta, gibanje težišča, mikropremikov pa ne. Izziv je tudi s stališča računalniškega programiranja. Tukaj so nujne nevronske mreže. Recimo, dron s kamero bi moral leteti vzporedno s tekmovalcem in ne za njim. Tudi med režiserji so različne struje. Nekateri težijo k temu, da gledalcu ponudijo čim bolj raznolike zorne kote, drugi pa bentijo, ker se ponujajo manj fotogenični pogledi, ki pa nekomu, ki se je poglobil v skok, povedo več."

Možnosti razvoja so še obsežni, upoštevajoč, da bi marsikaj rade volje za svoj razvoj vzela smučarska industrija.

Marko: "Imava tržni produkt in bi si rada povrnila stroške, vendar bi hkrati rada še vložila v nadaljnji razvoj. Swiss Timing, ponudnik celotne grafike, nama je odstopil grafične predloge. Ni prevzetno, če trdiva, da vso grafiko, ki jo vidite v smučarskih skokih, zagotavljajo njihovi sistemi in midva."

V Planici so bili postavljeni številni mejniki, pred davnimi leti je prvič v Evrovizijo šel počasen posnetek, slow motion, ki ga je zasnoval režiser Beno Hvala, vaš primorski rojak.

Marko: "Prav to sem želel omeniti, zgodilo se je pred pol stoletja. Pa tudi prva grafika, prvi prikaz dolžine skoka. Po 50 letih sva midva dodala še eno inovacijo in hkrati to grafično pokazala."