Rožmarin je (tudi) slovenski sin: Uživamo ga za pomiritev živcev in pri nespečnosti

Lajša izkašljevanje, zavira širjenje bakterij in jih tudi uničuje.

Prija mu toplo.
Prija mu toplo.
Profimedia
Datum 12. januar 2020 05:02
Čas branja 4 min

Navadnemu rožmarinu (Rosmarinus officinalis L.) rečemo pravi rožmarin in tudi slovenski rožmarin. Je velik grm, ki zraste do dveh metrov visoko. Veje imajo sivkasto skorjo in so na gosto porasle z usnjatimi listi brez pecljev, ki so na robovih zavihani, zgoraj svetleči, spodaj dlakavi. Dvoustnati bledo modri ali belkasti cvetovi so združeni v gosta socvetja. Rastlina cvete predvsem spomladi, vendar pogosto še daleč v poletje. Je sredozemska rastlina, ki pa jo gojimo na vrtu ali kot lončnico. Dobro uspeva na toplih prisojnih in suhih pobočjih. Ostrih zim ne prenese.
Rožmarin vsebuje flavonoide, fenole, rožmarinsko kislino, čreslovino, rožmaricin, borneol, kamfen, kafrol in cineol, eterično olje, glikozide, smole, saponine, holin, grenčine, organske kisline. Uporabljamo ga kot začimbo, čaj, v kopeli, za obkladek, v vinu, tinkturi in kot repelent (sredstvo, ki ščiti pred klopi in piki žuželk).

Rožmarin je (tudi) slovenski sin: Uživamo ga za pomiritev živcev in pri nespečnosti
Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
26%
72 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
61 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
50 glasov
Ne, zakaj pa?
24%
65 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
27 glasov
Skupaj glasov: 275