Mitja Sagaj
Kmetijstvo se vse bolj sooča z izzivi, kot so pomanjkanje delovne sile, podnebne spremembe in strogi okoljski predpisi. Hkrati pa tehnološke inovacije omogočajo razvoj pametnega in preciznega kmetijstva, ki optimizira proizvodnjo, povečuje učinkovitost in zmanjšuje okoljski odtis. Robotski sistemi, umetna inteligenca in avtomatizacija so ključni dejavniki v tej revoluciji.
Človek in stroj z roko v roki
Peta industrijska revolucija prinaša združitev napredne tehnologije in trajnostnih praks, pri čemer je velik poudarek na sodelovanju med ljudmi in stroji. Kmetijstvo v tej revoluciji postaja visokotehnološki sektor, kjer robotika, umetna inteligenca in digitalizacija prinašajo številne prednosti. Integracija interneta stvari (IoT), kjer je torej domala vsaka stvar povezana v omrežje, podatkovne analitike in avtonomnih strojev omogoča natančno spremljanje pridelkov, optimizacijo virov ter prilagodljivo upravljanje kmetijskih površin. Tako kmetijstvo postaja bolj odporna in trajnostna panoga, ki lahko odgovori na globalne izzive prehranske varnosti, hkrati pa kmetovalcem prinaša številne koristi, ki se odražajo tudi na finančni sliki kmetovanja.
Pametno in precizno kmetijstvo postaja usmeritev prihodnosti za samooskrbo ter za varno pridelavo zdrave hrane, vse z namenom povečanja količine in kakovosti proizvodnje z maksimalnim izkoristkom virov in čim manjšim vplivom na okolje.
Kmetovanje mora temeljiti na podatkih
Po podatkih Svetovnega inštituta za vire bo do leta 2050 svetovno prebivalstvo naraslo na 10 milijard ljudi, kar bo pomenilo velik izziv za pridelavo hrane. Kmetje se bodo morali prilagoditi tehnološkemu napredku, da povečajo učinkovitost pridelave in hkrati zaščitijo okolje. Uporaba rešitev agritech spreminja tradicionalne metode kmetovanja, pri čemer postajajo trajnostni in okolju prijazni pristopi vse bolj priljubljeni.
Eden ključnih trendov je kmetovanje, ki temelji na podatkih (data-driven farming), saj optimizira pridelavo in upravljanje virov. Poleg tega se vse več pozornosti posveča vertikalnemu kmetovanju, ki je odgovor na pomanjkanje zemljišč, saj omogoča maksimalen izkoristek prostora in zmanjšuje okoljski vpliv.
Pametno kmetijstvo torej ni več stvar prihodnosti – že danes spreminja način, kako pridelujemo hrano, zmanjšujemo vpliv na okolje in izboljšujemo učinkovitost kmetovanja.
Odgovor na številne izzive sodobnega kmetijstva
Vinogradništvo in sadjarstvo, ki sta pomembna sektorja evropskega in slovenskega kmetijstva, se soočata z večjimi težavami. Med njimi je pomanjkanje delovne sile, kar je posledica starajočega se prebivalstva in selitve mladih v mesta, to pa otežuje iskanje sezonskih delavcev, kar vpliva na proizvodnjo. Težava so tudi podnebne spremembe; naraščajoče temperature in spremembe v padavinskih vzorcih vplivajo na rast pridelkov in kakovost pridelave. Globalna trgovina in podnebne spremembe povzročajo širjenje novih škodljivcev in bolezni, ki jih je težje nadzorovati. Ne nazadnje pa so prisotni tudi regulatorni pritiski, ki zahtevajo trajnostne rešitve in manjšo uporabo kemikalij. Rešitev? Nove tehnološke rešitve, predvsem vpeljava robotike in preciznega kmetijstva, sočasno z uporabo velikih količin podatkov.
Manj odvisnosti od človeške delovne sile
Pametno kmetijstvo vključuje uporabo avtomatiziranih sistemov, ki zmanjšujejo potrebo po človeški delovni sili in izboljšujejo trajnostne prakse. Med ključne rešitve sodijo na primer:
- Avtomatizirano obiranje: robotski obiralniki omogočajo hitrejše in učinkovitejše obiranje sadja in trganje grozdja, kar zmanjšuje izgube in stroške.
- Droni in sistemi umetne inteligence: spremljanje in analiza podatkov o stanju pridelkov omogočata natančno in bolj racionalno uporabo vode, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
- Napredni senzorji: spremljanje podnebnih razmer in zdravja rastlin pomaga kmetom, da se hitro odzivajo na morebitne težave.
- Trajnostno zatiranje škodljivcev: robotski sistemi zaznajo okužbe in omejijo uporabo fitofarmacevtskih sredstev na najmanjšo potrebno količino.
Trendi kmetijstva
- Trajnostni razvoj in prehranska varnost: Zaradi rastočega prebivalstva in vpliva človeka na okolje potrebujemo nove tehnologije v kmetijstvu.
- Vloga strojnega učenja: Kompleksnost sodobnega kmetijstva zahteva pridobivanje znanja iz podatkov za boljše rešitve.
- Kognitivni pristop: Ključna je analiza sistemskih značilnosti ekosistemov, ki zahteva nova znanja in podatkovno infrastrukturo.
- Digitalizacija kmetijstva: Neprestano zbiranje podatkov omogoča hitrejše in učinkovitejše sprejemanje ukrepov.
- Podpora umetne inteligence: UI pomaga pri odločanju, vendar ne nadomešča človeka, temveč ga dopolnjuje.
- Transdisciplinarnost: Uporaba UI in strojnega učenja zahteva sodelovanje različnih znanstvenih področij.
- Omejitve klasične metode raziskovanja: Tradicionalni pristop s hipotezami je počasen in zaostaja za hitrostjo novih izzivov.
- Prednosti strojnega učenja: Algoritmi sami odkrivajo rešitve in jih testirajo na novih podatkih, kar omogoča hitrejši napredek.
- UI kot povezovalni element: Umetna inteligenca povezuje različna znanja in ima ključno vlogo pri podpori odločanja v sodobnem kmetijstvu.
Višji hektarski donos, nižji stroški dela
Tudi slovensko agroindustrija intenzivno razvija rešitve in izdelke, ki so usmerjeni v prihodnost kmetijstva. Slovenski robotski sistemi podjetja PeK Automotive sodijo med najbolj inovativne tehnološke dosežkov v kmetijstvu, njihovi visoko avtomatizirani roboti omogočajo delo na zahtevnih terenih, kar je še posebno priročno v vinogradih in sadovnjakih na strmih pobočjih, kjer tradicionalna mehanizacija ni učinkovita. Uporaba robotov hkrati omogoča optimizacijo virov, saj s pomočjo umetne inteligence skrbno odmerjajo količino gnojil, vode in fitofarmacevtskih sredstev, kar zmanjšuje stroške in ima manjši okoljski vpliv.
Tovrstna tehnologija prinaša tudi znižanje stroškov, kar je posledica potrebe po manjši delovni sili, vključeni v delovni proces, nižjih stroškov upravljanja in tudi nižjih stroškov vzdrževanja. Zmanjšanje erozije tal, optimizacija rabe virov in manjša uporaba kemikalij pa prispevajo k bolj ekološkemu pristopu, kar je v času trajnostne usmeritve ključnega pomena.
Pametno in precizno kmetijstvo predstavlja prihodnost trajnostne pridelave. Z uvedbo robotike in naprednih tehnologij se kmetijstvo spreminja v visokotehnološki sektor, ki lahko odgovori na globalne izzive in izboljša v prvi vrsti kakovost življenja kmetov, posledično pa tudi družbe kot celote, ki je odvisna od kakovostne (samo)oskrbe s hrano. Tovrstne inovacije bodo imele ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti ne le slovenskega kmetijstva, pač pa evropskega.
