Miša Pušenjak
Biostimulanse, ki jih uporabljamo za krepitev rastlin, lahko uvrstimo v tri skupine. V prvi so izvlečki morskih alg, v drugi različne aminokisline, v tretji pa izvlečki rastlin.
Pozitivno delovanje morskih alg na rastline so ugotovili v Franciji, ob Atlantiku. Tam kljub pogosto zelo visoki zračni vlagi in pogostim padavinam krompir nekaterim kmetom ni zbolel. Ko so preučevali ta fenomen, so ugotovili, da tamkajšnji pridelovalci gnojijo z morskimi algami, ki jih je tam v izobilju. To je pripeljalo do številnih raziskav in prav vse dokazujejo prednosti uporabe morskih alg. Alge imajo velik vpliv na razvoj koreninskega sistema. Kmalu so njihove izvlečke ponudili na trgu kot listna gnojila, biostimulanse, in kot take jih najpogosteje uporabljamo še danes. Danes so na trgu že tudi hladno stiskane alge, ki imajo še močnejši učinek.
Izvleček morskih alg
Morske alge uporabljam kot gnojilo, z njimi tudi škropim. Običajno setev zalijem s čistimi algami, večer pred presajanjem sadik pa te zalijem še enkrat. Prav tako vedno po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodam morske alge. Te res pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. Med sezono pa običajno enkrat mesečno ali pred napovedjo skoka temperature vse balkonske lepotice z algami zalijem tako, da gre tekočina tudi po listih. Če pa takih stresnih dogodkov ni, potem enkrat na mesec gnojilo za balkonske rastline zamenjam z algami.
Hladno stiskane alge imajo še močnejši učinek
Pa še eno vlogo imajo alge, namreč takoj po poškodbi zaradi toče, vetra ali škodljivcev (ko so listi že suhi) posevek poškropimo s čistimi morskimi algami. Te namreč tudi hitro zaprejo rane, s tem pa preprečijo bolezni in vstop glivicam v rastline. Šele čez dan ali dva, ko pregledate posevek, uporabite ustrezen (naravni) fungicid, ki mu dodajte aminokisline za hitro obraščanje.
Aminokisline
Osnovna vloga aminokislin je izgradnja beljakovin. V naravi obstajajo številne aminokisline, a le dvajset jih je v beljakovinah celic. Vendar brez prisotnosti aminokislin ne more potekati prav noben biološki proces. So torej nujen sestavni del narave in vsake celice rastlin. Prav tako pa imajo aminokisline različno pomembnost v različnih bioloških ciklusih rastlin. To se je dobro zavedati, ko se odločamo, kateri pripravek bi kupili. Žal oznak na posameznih pripravkih tudi ne najdemo vedno.
V majhnih koncentracijah so rastlini vedno nujno potrebni lizin, triptofan in metionin. Prolin sodeluje v procesih ravnanja z vodo v rastlini, krepi celične stene rastlin, s čimer postanejo rastline odpornejše proti temperaturnemu stresu pa tudi proti boleznim in škodljivcem, ki jim debelejše, trše celične stene ne ustrezajo. Glicin je potreben za formiranje rastlinskih tkiv, je tudi osnovna sestavina celic klorofila. Zato sodeluje predvsem pri obnovi tkiv po poškodbah, rasti in razvoju rastline, ima pa tudi velik pomen pri obrambi rastlin pred klorozami. Lizin in arginin pa pospešujeta fotosintezo in predvsem podaljšujeta življenje rastlin, s tem pa tudi zagotavljata kvalitetnejši pridelek. Arginin sodeluje pri razvoju koreninskega sistema in pri tvorjenju hormonov rastlin.
Kot vidite, aminokislinski pripravki rastlini prihranijo energijo, saj so del beljakovin. Zato jih potrebuje rastlina za rast in razvoj, a tudi za premagovanje stresa. Uporabljamo jih vedno, kadar želimo pospešiti rast rastlin po stresu ali jih nanj pripraviti. Prav tako jih uporabimo po poškodbah, da si rastlina hitreje opomore in nadaljuje rast. Dodajamo jih pripravkom za varstvo rastlin, da bodo ti bolje delovali. Torej pri vzgoji sadik pridejo na drugo mesto. Uporabimo jih teden po presajanju. Njihov učinek bo večji tudi, če jih uporabimo en teden pred stresom, nato pa še tik pred njim. Kaj to pomeni? Ko opazite, da se bo vreme spremenilo (da bo temperatura močno poskočila ali se močno znižala), če obstaja možnost toče ali če opazite močan napad bolezni ali škodljivcev, potem je smiselno pripravke iz aminokislin uporabiti prej. Sama pa jih ne bi uporabljala v končni fazi rasti, pred spravilom pridelka, takrat imajo svojo vlogo alge pa tudi rastlinski izvlečki.
Rastlinski izvlečki
Zadnji dve leti najdemo v trgovinah tudi izvlečke iz rastlin za boljšo rast in razvoj rastlin. Pripravek vsebuje izvlečke kopriv in vrbovega lubja ter sončnično olje. Njegova uporaba v normalnih vremenskih razmerah dvigne odpornost rastlin tako, da preventivna uporaba naravnih ali kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni potrebna. Takoj po setvi lahko seme zalijemo s tem pripravkom in mu s tem pomagamo pri hitrejšem vzniku in razvoju kalčka. Poleti pa z njim pomagamo rastlinam premagovati stres in oblikovati čvrstejše plodove.
Prav tako lahko uporabimo kombinacijo izvlečkov alg in rastlin. Namesto nas so naredili tudi pripravek iz timijana, kopriv in preslice. Tudi izvleček iz drevesa neem, ki ga poznamo kot čudežno drevo, lahko kupite kot biostimulans ali celo insekticid. A prav tako si lahko sami naredite podobne pripravke.
Protistresno delujeta čaj in pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzroči neprimerno vreme ali škodljivci. Za premagovanje nizkih temperatur pa je namenjen pripravek iz nadzemnih delov baldrijana (iz cvetov in listov).
Učinkovitost teh pripravkov je veliko večja, če jih uporabimo en teden pred stresom in ponovno tik pred njim. Njihova uporaba je stalnica v pridelovanju hrane, uporabimo jih tudi na vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah, vendar jih je nujno treba pravilno hraniti. Ne puščajte jih v rastlinjaku, na toplem ali na svetlem. Potem ko jih odprete, jih poskušajte čim prej porabiti. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo in uporabljamo sproti. Pripravkov ne uporabljajte, ko so rastline ovenele, prizadete od vročine. Počakajte, da se ohladi in si rastline nekoliko opomorejo. Natančno upoštevajte navodila o uporabi, saj lahko premočne koncentracije povzročijo poškodbe.
