Pravljične poti Slovenije: Kekčevim goram naproti

Nekoč je hudo bolna mati poslala svojo pastorko Jerico za deklo na drugo stran visokih gora. Ker sta bila Kekec in Tinka žalostna, da njuna polsestrica zapušča dom, sta jo želela spremiti del poti. Toda na poti so zašli in naključje je hotelo, da so se celo razšli. Kekec in Tinka sta jo ubrala po svoje proti gori Prisank in prišla do kamnite koče, v kateri je živel divji mož Prisank. Imel je dolgo brado in košate brke ter temnosivo lovsko obleko. Ljudje so verjeli, da je hudoben, a v resnici je bil le jezen na ljudi, ker so lezli na njegovo goro in streljali njegove koze. Zato je živel v popolni samoti in le vsako leto enkrat je ujel v svoj svet enega ali dva človeka. Te ljudi je potem preizkušal, a jim nikoli ni naredil slabega. Tinke in Kekca, ki sta sama zašla v njegovo kočo, se je prav razveselil. Deklici je pozdravil poškodovan gleženj, nagajivega Kekca pa je poslal na pašo, da je skrbel za njegovih sto divjih koz. Te so skakljale po gorskih pečinah in skalnatih policah. Kekec pa je bil za vsako kozo, ki mu je ušla na sončno stran gore, kaznovan z enim dnem paše več.
Medtem pa je njuna polsestrica Jerica hodila v drugo smer, proti gori Škrlatici. Tudi ona je našla kočo, a v njej je ležala bolna bleda gospa. Bila je vila Škrlatica, ki zboli vsakih sto let. Če ji takrat dobra duša ne prinese zdravila, lahko umre in velika nesreča bi doletela ljudi. Tako je vila prosila deklico, naj ostane pri njej samo en dan in ji prinese zdravilo - rdeči mežikelj, ki je ravno tedaj cvetel na pobočjih gore. Jerici je uspelo izpolniti nalogo in bolnica je v trenutku ozdravela: spremenila se je v prečudovito gospo, oblečeno v škrlatna oblačila in z biserno krono na glavi. Ker se je hotela Jerici zahvaliti za pomoč, ji je pomagala poiskati Kekca in Tinko. Sedaj so otroci lahko odšli proti domu. Jerici je Škrlatica podarila cvet rdečega mežiklja, pa še prečudovito rdečo obleko in zlato verižico. Tinki je Prisank podaril belo muco z rdečim trakcem. Kekec pa je za plačilo, ker mu je pasel koze, dobil polno malho, ki jo je smel odpreti šele doma.

Velika Pišnica

Svet divjega moža Prisanka in vile Škrlatice se bo v dolini Pišnice, kamor se bomo sprehodili, mogočno in skrivnostno dviga povsod okoli nas. Pišnica je široka in razvejana prečna dolina, ki se v glavno, Zgornjesavsko dolino izteka pri Kranjski Gori. Proti jugu teče Velika Pišnica, proti jugozahodu pa je ozka dolina Male Pišnice, po kateri vodijo samo neoznačene lovske steze in ki je zavarovana kot naravni, gozdni rezervat.
Dolina Velike Pišnice je izhodišče za zahtevne planinske ture, plezalne vzpone in turne smuke. Nad njo se dvigajo lepi in mogočni dvatisočaki: Razor, 2601 metrov, Škrlatica, 2740 metrov, in Prisank, 2547 metrov. Zapira jo zatrepna dolina Krnice, do koder nas bo tokrat vodila pot.

Izhodišče izleta in opis poti

Iz Kranjske Gore gremo po vršiški cesti mimo Jasne do drugega mostu čez Pišnico, tik pred hotelom Erika. Parkiramo na manjšem parkirišču pred mostom.