V Zadnjici je pred davnimi leti pod Rumeno skalo živel divji mož. Oblečen je bil v živalsko kožo, na glavi je imel klobuk iz lubja, na šapastih nogah pa lesene cokle.
Nekega dne so ga ujeli Trentarji. Rekli so mu, da ga izpuste le, če jih česa nauči, saj so vedeli, da v svoji poraščeni glavi skriva velike skrivnosti in znanje. Naučil jih je siriti. Toda prebrisani Trentarji ga niso izpustili. Hoteli so še kaj izvleči iz njega. Tokrat jih je naučil izdelovati skuto. Trentarji so bili zadovoljni in izpustili so ga. Ko je bil divji mož dovolj oddaljen, jim je zabrusil: "Da boste vedeli, najboljše je ostalo v sirotki!" Še danes nihče ne ve, kaj je v sirotki.
Pogledi na visokogorje
Zatrep doline Zadnjice je eden najbolj divjih kotičkov v naših gorah. Silovito se zajeda v vrtoglavo visoke kamnite pregrade Triglava, Kanjavca, Vršaca, Ozebnika in Pihavca. Prepadna ostenja imajo največjo višinsko razliko v slovenskih Alpah! Zato morda ni čudno, da je po ljudskem izročilu ravno tam nekoč živel navihan divji mož. Motiv ujetega divjega moža, ki uči ljudi siriti, najdemo tudi pri drugih alpskih narodih. Potok Krajcarica, znan po dobri vodi, pa je verjetno le eden. Teče po spodnjem delu doline in se v zaselku Na Logu izliva v Sočo. O tem, kako je Krajcarica dobila ime, obstaja zanimiva razlagalna pripoved. Stari Trentarji so pripovedovali, da je šel nekoč po tej dolini velik gospod. Ker je bil hudo žejen, je poskusil vodo iz potoka. Zdela se mu je tako dobra, da je dejal: "Vsak požirek te vode je vreden krajcarja!" Tako je žuboreči potok v dolini Zadnjice dobil svoje ime. Na našem izhodišču, Na placu, je urejen lep prostor s klopmi, ki ga obkrožajo z mahom poraščena drevesa. Pod njim teče preko belega proda Krajcarica, v bližini pa je več izvirov, ki se vanjo izlivajo na tem mestu. Kotiček je primeren za počitek in otroško igro.
Krajcar za požirek
Pripovedka o nastanku imena Krajcarica se opira na zapis Simona Gregorčiča mlajšega, ki naj bi z znamenitim duhovnikom Francem Venceslavom Luzzenbergerjem hodil k potoku pit vodo. Ker je bila voda tako dobra, naj bi Luzzenberger vsako pot v potok vrgel krajcar. Novejši viri trdijo, da se je reka v dolini Zadnjice od nekdaj imenovala Zadnjica, ne pa Krajcarica. To ime naj bi se nanašalo samo na enega od izvirov ali manjših potokov na območju grape Belega potoka.
Izhodišče
Na placu. S ceste Trenta-Vršič pri 50. zavoju zavijemo v dolino Zadnjice (oznaka za Zasavsko kočo na Prehodavcih, Dolič in Pogačnikov dom na Kriških podih). Po dobrem kilometru vožnje pridemo do večjega parkirišča s tablo Triglavskega narodnega parka in zapornice.
Opis
Od parkirišča se levo odcepi planinska pot do Pogačnikovega doma, mi pa nadaljujemo mimo zapornice po kolovozu. Cesta se vije med lepimi pašniki, posejanimi s skalami in balvani, in zanimivimi grbinastimi travniki, ki so ponekod zelo strmi. Zložno se vzpenjamo in pri zadnji hiši nas zagrne bukov gozd. Ob poti sta dve klopi, kjer lahko počijemo. Tu se lahko obrnemo ali pa nadaljujemo do samega zatrepa - Planje, kjer se z leve spušča v dolino grapa Korita; nad nami je strma stena Kanjavca, desno od nje Vršac. Vrnemo se po isti poti.
Zanimivosti v bližini
• Korita Krajcarice
• Spomenik gorniku in pisatelju dr. Juliusu Kugyju
• Korita Mlinarice
• Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka
• Prelaz Vršič
