
Gospod vikar v Trenti je imel mašne bukve, ki bi se jih rad polastil zlodej, da bi copral z njimi. Enkrat je šel gospod v Kranjsko Goro in je naročil mežnarju, naj dobro pazi na mašne bukve. Mežnar pa je rad popil kakšen kozarček, zato mu je zlodej nastavil flaško ta močnega. Mežnar se je napil in zaspal, takrat pa se je priplazil zlodej in ukradel mašne bukve.
Ko se je gospod vikar vrnil, je takoj opazil, da manjkajo mašne bukve. Hitro je zbudil mežnarja, ki je povedal, da je najbrž zlodej ukradel bukve. Vikar je vzel žegnano vodo in tekel za zlodejem. Zlodej je videl, da ga vikar dohiteva, zato je spustil bukve, v strahu, da ga bo gospod poškropil z žegnano vodo.
Ko se je to zgodilo, se je zlodej z vso močjo zabil v skalno steno in naredila se je velika jama. Iz te jame je začel teči potok, ki mu pravimo Mlinarica.
V zlodejevih koritih
Zlodej - ali z drugimi izrazi hudič, peklenšček, parkelj - je v slovenskem ljudskem izročilu nasploh oseba, ki po nekem nerodnem naključju podira hribe, ustvarja naravna okna in se rad plazi po temačnih soteskah ter koritih. Tako je imel prste vmes tudi pri nastanku mogočnih korit, ki jih bomo obiskali.


Tožbarjevo znamenje
Tožbarjevo znamenje, na katerem je po stari trentarski navadi preprosta upodobitev nesreče, je posvečeno Antonu Tožbarju - Špiku, ki ga je zaznamovala zanimiva življenjska usoda. Leta 1871 mu je v boju medved odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel in kasneje postal Kugyjev gorski vodnik. Njegovo življenje se je končalo šele 20 let kasneje, ko ga je v gozdu pod Prisankom pri sečnji pod seboj pokopalo drevo.
Izhodišče
Zaselek Pri cerkvi v Trenti. Dosežemo ga po cesti iz Bovca ali prek Vršiča. Parkiramo ob cesti na urejenem parkirišču.

Opis
S parkirišča gremo po brvi na desni breg reke, kjer se priključimo na Soško pot. Na pojasnjevalnih tablah lahko preberemo nekaj splošnih podatkov o Trenti in trentarskih fužinah. Zavijemo desno in gremo po prijetni gozdni stezi do vršiške ceste. Nadaljujemo kar po njej, dokler se pešpot ne odcepi h koritom Mlinarice. Po brvi prečkamo Sočo in že na poti do korit opazimo odcep k spomeniku Juliusa Kugyja; nadaljujemo h koritom. Z viseče brvi je čudovit razgled na temačna korita in dvigajoče se stene - zlahka si predstavljamo, zakaj je ljudska domišljija nastanek pripisala hudiču! Po ogledu se lahko vrnemo na izhodišče ali pa nadaljujemo do Kugyjevega spomenika. V tem primeru se vrnemo do razpotja in se po strmi gozdni poti povzpnemo na razgledno ploščad s spomenikom.
Vrnemo se po isti poti, tokrat seveda izpustimo ogled Mlinarice.
Zanimivosti v bližini
• Cerkev Device Marije Lavretanske
• Stara lipa pred cerkvijo
• Ostanki fužin
• Spominsko znamenje, posvečeno gorskemu vodniku Antonu Tožbarju - Špiku
• Kačja smreka
• Tonov kamen
• Alpski botanični vrt Juliana
• Izvir Soče
• Kekčeva domačija