Po starih poteh pod kamniti obraz Ajdovske deklice

Tako kot pripoveduje zgodba o ajdovski deklici, je čez preval Vršič že od nekdaj potekal živahen promet. Po tej poti so Trentarji hodili v Kranjsko Goro in Beljak po nakupih, na sejem, celo k zdravniku; prebivalci Zgornjesavske doline pa so imeli na trentarski strani svoje pašne planine. Na začetku 20. stoletja so cesto zaradi spravila in prevoza lesa začeli širiti, med prvo svetovno vojno pa jo je gradilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov. V spomin na njihovo trpljenje in številne žrtve stoji ob poti na kranjskogorski strani Ruska kapelica. Cesta, po kateri se lahko vozimo še danes, je bila dokončana v začetku leta 1917.
Obraz okamnele ajdovske deklice si bomo ogledali čisto od blizu. Sicer ne drži, da zre v dolino Trente, kakor pripoveduje zgodba, ampak na kranjskogorsko stran. Obraz je dobro viden izpred Erjavčeve koče, ki stoji na lepi, z macesni poraščeni vzpetini. Nekoč je koča, ki je dobila ime po naravoslovcu Franu Erjavcu, stala med dvema cestama. Zgradili so ju med prvo svetovno vojno, ena je zdaj že dolgo opuščena in v desetletjih so jo - kot z mehko preprogo - prekrile iglice macesnov. Ravno po tej poti se bomo sprehodili do Poštarskega doma, ki stoji že nad gozdno mejo, tik pod mogočnim severnim ostenjem Prisanka.

Izhodišče izleta in opis poti

Izhodišče izleta je Erjavčeva koča na Vršiču. Do nje se pripeljemo po vršiški cesti iz Kranjske Gore ali iz doline Trente. Stoji tik pod vrhom prelaza na severni strani. Parkiramo na urejenem parkirišču ob koči.
Od parkirišča gremo po markirani planinski poti mimo vodnega zajetja proti Prisanku. Kmalu pridemo na dobro vidno in uhojeno, a opuščeno staro pot. Zapustimo markirano pot in se v ključih dvigamo pod ostenje Prisanka vse do Poštarskega doma. Ajdovska deklica s svojimi kamnitimi očmi neprestano spremlja naš korak. Spremljajo pa nas tudi čudoviti macesni in razgledi. Pot je zelo slikovita in nas zelo udobno pripelje v naročje mogočne prisanške stene. Vrnemo se po isti poti.