Post nikakor ne pomeni le pitja vode ali enolične hrane brez mesa. Naj bo raznolik

Postni čas je. Zimo smo pregnali, od pepelnične srede do velike noči (letos bo 20. aprila) pa se mnogi postijo. Nekateri iz verskega prepričanja, nekateri zato, da si po obilici zimske hrane prečistijo telo. Ne glede na razlog naj bi veljalo, da je post vsestransko koristen, a kot nasploh tudi pretiravanje pri postenju lahko prinese več škode kot koristi. Zmerno in po pameti torej.

V postnem času naj bi se povsem odrekli mesu, mnogi, ki se postijo, pa se odpovedo kar vsem živilom živalskega izvora. Torej tudi jajcem, maslu, svinjski masti in mlečnim izdelkom, nekateri celo ribam. Že zdavnaj so namreč minili časi, ko je bila postna hrana enolična, neokusna, neprijazna očem in brbončicam. Pravzaprav lahko tudi mesojedci odkrijejo, si pripravijo in zaužijejo kakšno tovrstno jed. Veliko jih je, ki so izjemno okusne, domiselno sestavljene in pripravljene - kot nalašč, da se prepričamo, da ni nujno, da je meso vsak dan na krožniku. Kar je tako vsesplošno znano priporočilo, ki bo koristilo našemu organizmu.

Od zajtrka h kosilu

Začnimo pri zajtrku. Namesto kruha z maslom, pašteto, sirnim namazom ali majonezo in koščka šunke ali pršuta si pripravimo smuti. Sveže sadje in zelenjavo narežemo na večje kose in v multipraktiku z malo vode, sadnega ali zelenjavnega soka zmeljemo v gosto tekočo zmes, polno vitaminov in vlaknin. Dodajanju sladkorja, medu ali umetnega sladila se izognimo, sadje je dovolj sladko. Telo nam bo hvaležno, dan se bo začel lahkotneje, več energije bomo imeli kot po kaloričnem zajtrku. Receptov in idej, iz česa vse pripraviti popularen napitek, je veliko, a je najboljše, da vsak zase najde najboljšo kombinacijo. In jo vsake toliko spremeni.

Kljub postu bo smuti za ves dan premalo. Torej premislimo o glavnem dnevnem obroku. Kosilo, morda zgodnja večerja? Karkoli bo, z malo truda lahko pripravimo polnovredne in okusne jedi. Pa še očem prijazne. En dan v tednu si pripravimo enolončnico iz žitaric in stročnic. Leča različnih barv, čičerika, okra, prosena kaša, ajdova kaša, ješprenj, fižol v vseh svojih barvah, koruza, zelenjava, polenta in krompir so zelo uporabne sestavine za najrazličnejše jedi na žlico. Z dodatkom začimb dobijo okus po domačnosti, če uporabimo kakšne manj običajne (kardamom, ingver, kurkumo, muškat, koriander), se že premaknemo na vzhod, posebno proti Indiji, kjer poznajo številne vegetarijanske jedi iz vseh mogočih sestavin. Z dodatkom tofuja jed še obogatimo.

Pisano, pečeno, kuhano

Pečene ali kuhane ribe, morske ali sladkovodne, nam v postnem času ne le nadomestijo druge vrste meso, ampak telesu tudi zagotovijo pomembna hranila. Ribe z zelenjavo in začimbami lahko pečemo v pekaču v pečici ali kar v ponvi na štedilniku. Če jih pečemo v ponvi, izberimo manjše kose, najbolje fileje. Ti so pečeni v nekaj minutah, z različno zelenjavo in skledo sveže solate imamo odlično kosilo. Kak dan se lahko odpovemo kuhani ali pečeni hrani. Pripravimo si izdatno solato. Z rižem na primer. Dolgozrnati riž skuhamo. Narežemo različno zelenjavo - raznobarvno papriko, korenje, kolerabo, kumare, paradižnik (odstranimo semenje in tekočino), por, blanširan brokoli ali cvetačo, brstični ohrovt, začinimo s sokom limone, dodamo obilo svežih sesekljanih zelišč, zmešamo z mlačnim rižem in pustimo stati kakšno uro. Ponudimo s kosom črnega ali česnovega kruha. Pripravimo lahko tudi slan rižev narastek, krompirjeve zrezke, polpete iz jajčevcev ali bučk, tudi palačinke, nadevane s sirom in zapečene v pečici, bodo slasten obrok.

Testenine si lahko prav tako pripravimo zgolj z zelenjavo. Narezano zelenjavo na hitro prepražimo na olivnem olju, dodamo kuhane testenine, premešamo, začinimo po okusu, dodamo še sesekljana zelišča in obrok je nared.

Ali ajdova kaša z zelenjavo - pripravimo jo kot rižoto, le da namesto riža uporabimo ajdovo kašo. Iz jajčevcev, riža in suhih gob ter začimb lahko pripravimo polpete, jih spečemo in ponudimo s pire krompirjem in paradižnikovo omako. Ali pa jih naredimo iz sojinih kosmičev. Tudi polnjene jajčevce lahko ponudimo v postnem času - izdolbeno meso jajčevcev zmešamo s čebulo, dodamo narezan paradižnik, na kocke narezano bučko, malo kuhanega riža, začinimo z muškatnim oreškom, cimetom, soljo in poprom, posipamo s sirom in zapečemo v pečici. Lahko tudi kruhove cmoke z gobovo omako. Preprosto in okusno. Tako kot je preprost nadev iz skute in špinače za palačinke (lahko ajdove), kanelone, raviole ali kakšne druge testenine, ki jih nadevamo. Pečica delo opravi do konca. Prav tako na primer za musako, tokrat zelenjavno - namesto mletega mesa med plasti tanko narezanega krompirja damo blanširano ali popečeno poljubno zelenjavo (prepražimo jo na tanko narezani čebuli), posujemo s sirom in zapečemo v pečici. Jed bo še boljša, če jo bomo pred pečenjem prelili z mešanico sladke in kisle smetane ter dveh jajc in sesekljanega peteršilja. Tudi krompirjevi njoki v paradižnikovi omaki so primerni za postno jed, prav tako ne pozabimo na polnjeno zelenjavo. Podolgovate paprike, nadevane s krompirjevimi kockami ali fižolom, so odličen postni nadomestek paprikam, polnjenim z mesom, enako velja za sarmo.

Simbolika

Povsod po svetu poznajo tipične jedi postnega časa, ki v sebi nosijo simboliko, povezano z Jezusom. Ena takšnih je capirotada, mehiška poslastica iz starega kruha, medu ali sladkornega sirupa, klinčkov, cimetovih paličic in topljenega sira. Kruh predstavlja Kristusovo telo, med ali sirup kri, klinčki žeblje, cimetova paličica križ, topljeni sir pa prt, v katerega so zavili Kristusovo telo. Simboliko ima tudi ribja juha fanesca, pripravljena iz ribe in dvanajstih vrst fižola in drugih stročnic, kar ponazarja Jezusa in dvanajst apostolov pri zadnji večerji.

In še zanimivost iz naše bližine - preste. Tri luknje v presti naj bi simbolizirale sveto trojico, oblika pa roke, sklenjene v molitvi. V postnem času naj bi jih pekli predvsem v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Luksemburgu, naznanile pa naj bi skladnost v družini v postnem času.