Med pašnimi živalmi v Sloveniji imajo ovce prav posebno mesto. Največji razmah je ovčereja pri nas dosegla v drugi polovici 19. stoletja, ko se je po pašnikih, bregovih in planinah paslo okoli 300 tisoč ovc. Konec stoletja je stalež začel upadati. Trend se je nadaljeval čez obe svetovni vojni vse do leta 1980, ko je bilo v Sloveniji le še okrog 20 tisoč ovc različnih pasem. V zadnjih desetletjih reja ovc spet narašča, po podatkih iz leta 2022 je v Sloveniji okrog 117 tisoč ovc in skoraj 26 tisoč koz. Vendar je prireja mesa drobnice zelo skromna in znaša le kakšen odstotek vsega mesa na Slovenskem. Razveseljiv je le podatek, da je kar tretjina vse reje drobnice ekološke reje.
Ovčje mleko polno beljakovin
Ovce med pašo jedo nizke rastline, v katerih je veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in ovčjih mlečnih izdelkov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin.
Že od Hipokrata velja, da kozje mleko zdravi
Meso iz živalskih virov je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine so gradivo našega telesa, vendar človek beljakovinsko hrano, razgrajeno na osnovne aminokisline, potrebuje tudi za tvorbo encimov, hormonov in protiteles. Pri drobnici in drugih pašnih živalih dobimo tudi večkrat nenasičene maščobne kisline omega 3, kar je osnovni pogoj za ravnovesje esencialnih maščobnih kislin.
Za človeka so poleg mesa zelo pomembni tudi mleko in mlečni izdelki. Mleko ima vse za življenje potrebne snovi v ugodni sestavi, a v različnih količinah in medsebojnem razmerju gleda na vrsto živali. Mleko se razlikuje tudi glede na vrsto paše, na nižinsko ali višinsko, glede na vrsto krme in stanje živali. Pri tem imajo mleko in izdelki drobnice posebno mesto.
Ovčje mleko in proizvodi so veliko bolj mastni kot mleko in izdelki goveda in koz. Toda če pogledamo strukturo maščobnih kislin pri ovcah, dobimo bolj ugodno sliko. V ovčjem mleku pašne reje in izdelkih iz njega je dobro razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, obenem imajo štiri- do petkrat več konjugirane linolne kisline, ki pomaga pri zdravem hujšanju in povečuje mišično maso ob hkratnem zmanjšanju telesnih maščobnih zalog.
Pri ovčjem mleku in izdelkih moramo omeniti še masleno kislino ter kaprinsko, kapronsko, lavrinsko in oleinsko kislino. Kratkoverižna maslena kislina je osnovni vir energije za celice debelega črevesja. Že dolgo je znano, da odpravlja prebavne težave, driske in zaprtja, preprečuje napenjanje, lajša bolečine v trebuhu in simptome Crohnove bolezni. Prav tako je v ovčjem mleku in proizvodih v povprečju več karotenoida lutein. Zato priporočam ovčji sir za preprečevanje degeneracije rumene pege v kombinaciji z likopenom v paradižniku. Ali testenine s paradižnikovo omako in ovčjim sirom, paradižnikovo solato z ovčjim sirom, pršut z ovčjim sirom in podobno. Vse druge prej omenjene maščobne kisline preprečujejo previsok holesterol in uničujejo zajedavce v telesu, na primer kvasovko Candido albicans, ki pri ljudeh povzroča glivično okužbo. Med beljakovinami je veliko levcina za izboljšanje prebavljivosti beljakovin. Cistin, cistein in metionin pa so aminokisline, ki varujejo pred staranjem in omogočajo pravilno razstrupljanje telesa.
Omeniti moramo tudi karnozin kot kombinacijo aminokislin, alanina in histidina. Deluje kot močan antioksidant in nevtralizira proste radikale ter izboljša krčenje mišic in vpliva na hitrejše okrevanje po poškodbah. Kot močan antioksidant je navzoč tudi glutation, ki odlično varuje pred oksidacijo celic in tako podaljšuje življenje. Tu sta tudi kreatin in tavrin, ki povečujeta energijo za mišice in ugodno vplivata na srčno mišico.
Ovčje mleko in jagnjetina imata visoke vsebnosti vitaminov skupine B (B1, B3, B5, biotina ali B7, B9, B12) ter vitamine C, E in D, ki imajo pomembno vlogo pri presnovnih procesih. V ovčjem mleku je tudi obilica mineralov, količinsko več kot pri kravjem in kozjem mleku. V ospredju je mangan za boljše delovanje ščitnice, zoper osteoporozo in bolečine v sklepih, za boljši spomin in dobro voljo. Veliko je magnezija proti stresu in težavam s srcem, železa zoper slabokrvnost, cinka za boljši imunski sistem in molibdena kot sestavine encimov za razstrupljanje telesa in preprečevanje putike.
Posebnost ovčjih izdelkov je tudi, da izboljšujejo inteligenco. Po raziskavah so imeli tisti, ki so uživali ovčetino z višjo vsebnostjo železa in cinka, boljše inteligenčne rezultate. Izmerili so tudi višjo raven energije za mišljenje in inteligenco kot posledico višje vsebnosti glutaminske kisline.
Pri ovcah moramo upoštevati tudi terapevtsko korist ovčje volne in toploto, ki jo dajejo. Kakovostno slabšo volno pa lahko uporabimo kot odlično gnojilo. V novejšem času iz ovčje maščobe izdelujejo mazilo za negovanje tačk pasjih ljubljenčkov.
Kozje mleko in izdelki
Že od Hipokrata velja, da so kozje mleko, kislo mleko, kozja sirotka, jogurt in kozji sir pravcata zdravila za vrsto bolezni. Koza namreč uživa prek 600 različnih rastlin in vršičkov. Izbira samo najboljše in zdravilne rastline, zato nikdar ne dobi raka; s tem fenomenom zaposluje številne raziskovalce.
Kozje mleko je láhko prebavljivo in enako velja za kozji sir. Človek ga prebavi že v 40 minutah, kravje šele v dveh urah in pol. Maščobne kapljice kozjega mleka so izredno drobne, le 2 do 3 mikrone v premeru, medtem ko so maščobne kapljice kravjega mleka desetkrat tolikšne. Poleg tega so aminokisline in maščobne kisline v zelo prebavljivih oblikah in ne obremenjujejo prebave. Zato so kozje mleko in kozji izdelki priporočljivi za otroke, odrasle in vse, ki imajo težave z želodcem in črevesjem ter rekonvalescentom.
Mlečne maščobe v kozjem mleku so iz pretežno srednje dolgih verig, to pomeni, da v naše ožilje pride manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Kaprilna in kaprinska kislina dajeta kozjemu mleku in izdelkom značilen okus in vonj, ki ob pravilni negi, molži in hranjenju mleka ne sme biti neprijeten. Kaprilna in kaprinska kislina tudi zavirata razrast škodljive Candide albicans. Kozje mleko vsebuje tudi orotsko kislino, ki varuje dobre črevesne bakterije ter krepi srce in jetra. Kozje mleko je zelo podobno materinemu mleku in ima zaščitne snovi proti staranju.
Aminokisline v beljakovinah kozjega mleka so velika pomoč živčnim prenašalcem proti depresiji, za srce in stene ožilja, za razstrupljanje, popravilo in obnovo kože ter za krepitev življenjske energije. Zaradi dobrega razmerja med lizinom in argininom in celega kupa vitaminov skupine B ter vitaminov A, E, D in K pomaga pri dermatitisih, herpesih in astmi. Ker kozje mleko ni alergeno, ga zlahka uživajo tudi alergiki.
Mediteranska kuhinja
Na svetu poznamo pet modrih con, območij, kjer ljudje v živijo desetletje in več dlje kot drugod po svetu. Dve taki sta v Evropi, grški otok Ikarija in italijanska Sardinija. Na obeh prevladuje mediteranska prehrana z oljčnim oljem, česnom, stročnicami, zelenjavo, paradižnikom, rdečim vinom, črno kavo, medom, polnovrednimi žiti, z veliko ribami ter ovčjim in kozjim mesom, z mlekom, jogurti, siri in drugimi mlečnimi izdelki. Veliko se družijo, se veselijo, živijo preprosto in se nikoli ne najedo do polne sitosti.
