Pokrajinski muzej Maribor začenja novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi, na katerih bodo udeleženci spoznavali divje rastline in njihovo uporabo pri pripravi vsakdanjih jedi, hkrati pa se bodo seznanili s tehnikami gojenja rastlin. Prva delavnica bo v soboto, 15. marca, ob 10. uri, nato pa bo vse do jeseni sledilo še šest delavnic. Te so zasnovane po konceptu sedmih letnih časov, ki jih poznajo vrtnarji. 

Delavnice pripravlja in vodi Metka Pivec, strokovna sodelavka v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, ki že vrsto let raziskuje užitne rastline in jih vključuje v izobraževalne programe. Udeleženci bodo spoznali užitne divje rastline, ki rastejo v naravi in na vrtovih, ter se naučili tehnik njihovega gojenja, nabiranja in shranjevanja. Na prvem srečanju, ki po vrtnarskem koledarju Karla Foesterja sodi v predpomlad, se bodo užitni pleveli (grenkuljica in drugi užitni mladi poganjki, trobentica, vijolica) znašli v jajčni omleti, udeleženci pa bodo skuhali tudi poseben zeliščni čaj. ​

"Na vsaki delavnici bomo predstavili rastline, ki so tisti mesec aktualne. Iz njih bomo naredili enostavne prigrizke, zelo malo obdelane, bolj zdravo je namreč, če rastline jemo surove, takrat ohranijo največ vitaminov in mineralov, nekatere sicer termično obdelamo, da jih lažje prebavimo ali lažje pojemo," pojasni Metka Pivec.

Delavnice bodo pomagale razširiti znanje o plevelih in cvetlicah, ki rastejo izven zelenjavnih vrtnih gredic, ter pokazale, kako jih vključiti v vsakdanje obroke. Metka Pivec bo na njih pojasnila osnove nabiranja in shranjevanja rastlin ter uporabe posameznih delov rastlin glede na sezono oziroma letni čas – spomladi nabiramo in shranjujemo liste, poleti cvetove in plodove, jeseni pa podzemne dele rastlin. Opaža, da se pogosto sploh ne zavedamo, koliko vsega dobrega raste okoli nas. Metka Pivec doda, da lahko z uporabo različnih rastlin, ki rastejo na naših vrtovih, razbremenimo družinski proračun, namenjen za nakup hrane in prehranskih dopolnil.

"Rastlina je za nekatere lahko plevel, ker raste tam, kjer je ne želijo in se je želijo znebiti, za nekatere pa je lahko popestritev pri pripravi jedi. Tudi različne kulture imajo različen odnos do nekaterih rastlin. Cvetove maslenice na Kitajskem recimo uporabljajo v kulinariki, hosto, ki zelo dobro uspeva v senci, pa lahko v Koreji kupiš kot zelenjavo, tam jo zvežejo v šope, podobno kot pri nas rabarbaro. Sicer pa tudi pri nas ljudje vedo več, kot si mislijo, in dobro poznajo uporabnost nekaterih rastlin. Regrat je recimo tudi plevel, ampak njegove liste nabiramo za solato, cvetove za regratov med, korenine pa za zdravilen čaj. Enako velja za koprive, ki so nadležne, pa še razrastejo se, a so okusne, če jih iz njih pripravimo 'špinačo' ali juho, lahko pa jih namočimo in s tem pripravkom dognojujemo. Ena rastlina ima torej več funkcij, poznane so v različnih vlogah, samo da o tem bolj malo razmišljamo. In na teh delavnicah bi rada razširila obzorja glede uporabe rastlin," pojasni avtorica prispevkov o okrasnih, novih in nenavadnih rastlinah, ki se navdušuje nad vsestransko uporabnostjo rastlin. Metka Pivec v botaničnem vrtu sodeluje pri promocijskih aktivnostih, pripravlja izobraževalne dogodke, vodi šolske in turistične skupine ter je mentorica študentom.