Četudi mislimo, da poznamo Ljubljano in njeno okolico, bomo v živahnem mestu vedno odkrili še kak nov kotiček. Koliko vas je že bilo denimo na Šmarni gori, kamor se Ljubljančani tako radi odpravijo na sprehod ob koncu tedna? Prebivalci prestolnice skrbno tajijo še eno svojo pohodniško ljubezen - Polhograjsko hribovje, ki skriva številne lahko dostopne cilje. Kdaj ste nazadnje obiskali Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki ali Tehniški muzej Slovenije v Bistri in spoznali zgodovino Ljubljanskega barja, kjer so našli najstarejše leseno kolo na svetu? Zanimiv cilj zahodno od prestolnice je sotočje Sore in Save v Medvodah, proti vzhodu pa recimo grad Bogenšperk blizu Litije. V Geometričnem središču Slovenije ste že bili? Pa še kak tak skriti biser bi se našel, menijo v Slovenski turistični organizaciji, po kateri povzemamo naslednje namige.
Sprehod po Plečnikovi Ljubljani
Tudi v Ljubljani je še kaj več kot zgolj grad in muzeji. Na vodenem ogledu po Plečnikovi Ljubljani se sprehodite po poti, ki jo je neštetokrat prehodil tudi sam mojster, in si oglejte Narodno in univerzitetno knjižnico, Tromostovje, Čevljarski most, glavno tržnico in Plečnikovo hišo. Na vodenem ogledu s kolesom boste videli tudi njegova dela zunaj mestnega središča. Na kolesu pa zlahka odkrijete še druge zanimivosti, nekoliko odmaknjene od središča mesta. Uporaba mestnega sistema izposoje BicikeLJ je brezplačna. Voden kolesarski ogled vključuje piknik v parku Tivoli. Ljubljano lahko spoznate tudi skozi oči arhitekta, slikarja in pisatelja na Brko turi. Skozi središče mesta se lahko popeljete po reki Ljubljanici s supom ali kajakom pa tudi s katero od turističnih ladjic. Pri tem lahko občudujete arhitekturno zanimive mostove, kot so Zmajski most, Mesarski, ki je most zaljubljenih, Čevljarski in Hradeckega most.
Srednjeveški biser pod Veliko planino
Pod čipkasto obrobo Kamniško-Savinjskih Alp leži Kamnik, srednjeveško mesto z dvema gradovoma, samostanom in s slikovito obrtniško ulico. Rojstno mesto Rudolfa Maistra je svojega velikega rojaka razglasilo za častnega občana in v njegovi rojstni hiši uredilo muzej. V Kamniku je pustil neizbrisen pečat tudi Jože Plečnik. Oglejte si Plečnikovo kapelo Božjega groba v frančiškanskem samostanu, mestno železniško postajo in Plečnikov most. Povzpnite se na Malograjski hrib in kamniške Žale. Oddahnite si v Steletovi dnevni sobi in izdelajte svečo s Plečnikovim vzorcem. Obiščite cerkev sv. Benedikta v Stranjah in krstilnico v cerkvi sv. Jurija v Nevljah.
Od Firštove mize do Aleksandrove lovske koče
Pravi raj za pohodnike in raziskovalce pa je širša okolica Kamnika. V dolini Kamniške Bistrice se boste naužili miru in tišine, ogledate pa si lahko tudi številne znamenitosti, ki jih odkrijete peš ali s kolesom. Po Koželjevi pešpoti se podajte vse do izvira Kamniške Bistrice. Za bolj pustolovske je zanimiv zgornji del doline, imenovan Konec, kjer boste naleteli na številne ledeniške ostanke. Za družine je primerna pot do slapa Orglice – Orličje, kdor se zanima za zgodovino, pa v dolini najde nekdanji lovski dvorec družine Karađorđević, ki ga je zasnoval Plečnik. Čisto ob cesti pa le ne spreglejte Firštove mize, ki so jo Kamničani prvotno postavili ob obisku avstrijskega nadvojvode Karla II. leta 1564, da bi lahko ob njej obedoval med lovom.
Pravljično pastirsko naselje
Nekdanje življenje tukajšnjih ljudi lahko spoznate v Budnarjevi muzejski hiši, več kot tristo let stari domačiji, kjer vas bodo naučili speči pravi slovenski kruh. Obiska v okolici Kamnika pa seveda ne morete skleniti, ne da bi se povzpeli na Veliko planino. Pravljična planota z enim od največjih pastirskih naselij v Evropi vas vabi, da spoznate zanimivo življenje na planini in se okrepčate z mlečnimi dobrotami, ki jih pripravljajo za vas. Privoščite si sprehod med zelenicami, daljši pohod po planini ali gorsko kolesarsko turo.
