
Resda ne igra v elitni evroligi, a je Cedevita Olimpija morda celo najbolj vroča ekipa na stari celini. Že dva meseca ni izgubila v ligi ABA, kjer je nanizala šest zaporednih zmag (Igokea, Split, Mornar, Mega, Zadar, Partizan), v istem času je povezala tudi sedem zmag v evropskem pokalu (Bursaspor, Ulm, Budućnost, Promitheas, Virtus, Reyer Benetke, Valencia). Košarkarska vročica se je tako začela vračati v Ljubljano, 5000 sedežev na nedeljski tekmi proti Partizanu v Hali Tivoli se je napolnilo že predčasno - resda ne samo zaradi Olimpijinih navijačev, 5000 navijačev je bilo tudi v sredo v Stožicah, ko je gostovala Valencia.
Z uspehi v evropskem pokalu se bo tako prvič po 21 letih zgodilo, da bo Olimpija igrala evropsko tekmo na izpadanje. To je sicer posledica ne le neuspešnih evropskih sezon Ljubljančanov, pač pa tudi različnih tekmovalnih sistemov v preteklih letih. Nazadnje so v izločilnih dvobojih zmaji nastopili leta 2001, ko so v četrtfinalu z 0:2 v zmagah izpadli proti italijanskemu Kinderju, kasnejšemu evropskemu prvaku. To so bili časi, ko sta za Kinder oziroma Virtus igrala še kasnejša NBA-jevca Marko Jarič in Emanuel Ginobili, pa tudi Matjaž Smodiš, preden je šel v CSKA, in center Rashard Griffith, za Olimpijo pa Beno Udrih, Sani Bečirović, Emilio Kovačič, Primož Brezec in celo še Slavko Kotnik.
Favoriti padli, Rusi izpadli ...
V naslednjih letih se je format evrolige spremenil tako, da je uvodnemu skupinskemu delu tekmovanja sledil še en skupinski del, ki je dal udeležence za zaključni turnir četverice. Od 2002 do 2004 je Olimpija še prilezla do drugega kroga, v naslednjih letih, z izjemo evforije v novozgrajenih Stožicah pod vodstvom Jureta Zdovca v sezoni 2010/2011, pa iz prvega kroga niti ni prilezla, zato je leta 2013 naposled ostala brez posebnega vabila oziroma "wild carda", ki jo je dlje časa na silo ohranjal v evroligi. Sledili so za Olimpijo težki časi, ko je znala tudi v evropskem pokalu obstati na dnu. No, po združitvi z zagrebško Cedevito so se v Ljubljani pokazali znaki prebujanja; tako kot letos se je Olimpija že lani uvrstila med 16 najboljših ekip tekmovanja, a je drugi del evropskega pokala po vzoru nekdanje evrolige še vedno potekal v skupinah, letos pa več ne bo. Po novem formatu se evropski pokal že od osmine finala igra na izločanje, in to vselej le z eno samo tekmo, vključno s finalom.



Olimpija kljub noremu mednarodnemu nizu zmag sodeč po stavnicah še vedno ne sodi na vrh favoritov za osvojitev evropskega pokala, zaseda namreč osmo mesto. A letos je vse največje favorite tekmovanja že premagovala – tako Valencio kot Virtus in Partizan. So torej Ljubljančani sposobni osvojiti to trofejo? Po številnih spremembah pravil, ki si ga pač zasebna tekmovanja, kot so evroliga, evropski pokal in liga ABA, lahko privoščijo, le zmaga v evropskem pokalu zagotavlja mesto v evroligi. No, lani je ob zmagovalcu Monacu napredoval tudi finalist, ruski Uniks iz Kazana. A zaradi vojne v Ukrajini je evroliga letos izključila vse tri evroligaške ruske klube CSKA iz Moskve, Zenit iz Sankt Peterburga in Uniks iz Kazana, iz evropskega pokala pa je odletel še Lokomotiv Kuban, tako da se med 18-člansko elito potencialno odpirajo dodatna tri mesta. A neznank je tu še veliko – evroliga bi se lahko tudi (spet) skrčila na 16 ekip, ruski klubi bi se lahko ob morebitnem hitrem končanju vojne vrnili …
Ne za najboljše, za najbogatejše
Za razliko od preboja v evroligo skozi zmago v evropskem pokalu pa ne gre več računati na drugo opcijo, z zmago v ligi ABA. Ta neformalno še vedno daje evroligaškega udeleženca, a potem ko je leta 2018 prevlado Crvene zvezde prekinila Budućnost in naslednje leto v evroligi zasedla predzadnje mesto, se zdi težko verjetno, da bi bi kdo prekinil ljubezen evrolige in Beograjčanov, naj bo to Partizan ali Crvena zvezda. Spomnimo; v pravilniku evroliga zahteva, da so klubi zaradi potencialno velikega trga iz velikih mest oziroma držav, kapaciteta dvorane naj bi bila 10.000 sedežev (le izjemoma 5000), letališče pa naj ne bi bilo več kot 100 kilometrov oddaljeno od kraja tekmovanja.
Po reprezentanci v krizo še ruski klubi?
S koncem marca je postalo jasno: ruski CSKA, Zenit in Uniks so dokončno izločeni iz evrolige. Vsi trije klubi so dotlej zasedali mesta med prvih osem, ki vodijo v četrtfinale. Izločitev je hud udarec predvsem za moskovski CSKA (Centralni športni klub vojske, op. p.), najboljši evropski klub zadnjih 20 let, saj je v tem času kar 17-krat sodeloval na zaključnem turnirju četverice. Je pa CSKA kljub vojaškemu pedigreju izkazal znak razuma in številnim tujcem - med njimi so Gruzijec, Nemec, Litovec, Danes, Italijan, Američan in Kanadčan - dovolil zapustiti klub. Prav nasprotno je z Uniksom, ki toži odhajajočega Američana Jarrella Brantleyja za 250.000 evrov. V Kazanu je denimo ostal tudi Hrvat Mario Hezonja. Ogromno število tujcev v najboljših ruskih klubih pa ne nazadnje priča o tem, zakaj je tam razvoj domačih igralcev povsem zastal. Rusi so v primerjavi z zlatimi sovjetskimi časi zadnjo medaljo osvojili pred desetimi leti - bron na londonskih olimpijskih igrah, zadnjih, na katere so se sploh uvrstili.
S tem si je evroliga zagotovila prisotnost res največjih evropskih klubov ne glede na njihove rezultate v domačih tekmovanjih. Spomnimo; leta 2013 je skoraj dobila mačka v žaklju, ko je v pravilniku lige ABA pisalo, da si mesto v evroligi zagotovi prvak po rednem delu tekmovanja. Na presenečenje vseh je to postala bosanska Igokea iz Laktašev, a ker ni izpolnjevala zgoraj omenjenih pogojev evrolige - možnost za morebitno selitev zavoljo evroligaških tekem (dve leti kasneje se je denimo presenetljivi državni prvak zavoljo ABA-lige Šentjur preselil v Celje) pa ji ni bila še niti ponujena -, so v vodstvu ABA-lige, katere predsednik je bil Radovan Lorbek, vpliv pa so kot vselej imeli tudi srbski lobiji, meni nič tebi nič spremenili pravila. Po novem je mesto v evroligi pripadalo končnima finalistoma, kar sta postala Partizan in Crvena zvezda. Sodeč po pogojih, kdo drug razen njiju ter zagrebških in ljubljanskega kluba, ki pa so bili Beograjčanom nekonkurenčni, možnosti niti niso imeli.
"Ne skrivam, da je evroliga cilj Cedevite Olimpije. Ambicija ostaja"
Tudi zavoljo tovrstnih mahinacij je evroliga postala skoraj nepredušen svet zase, peskovnik elite. V primerjavi z nogometno, rokometno ali odbojkarsko ligo prvakov tu ni nujno, da sodelujejo rezultatsko najboljši klubi minule sezone, ampak najbogatejši. Proračuna Reala in Barcelone znašata okrog 44 milijonov evrov, od česar gre 19 milijonov samo za plače. Na dnu te lestvice je prav predstavnik ABA-lige Crvena zvezda, katere proračun naj bi znašal petino Realovega, torej okrog devet milijonov evrov. Olimpija? Še pol manj od tega.

Lepo je gostiti Real, še lepše ga premagovati
"Rezultatska razlika je manjša od denarne. Če bo Crvena zvezda še naprej narekovala takšen tempo in imela takšno podporo države in mesta, jo bomo težko ujeli. Ni pa nemogoče. A potrebujemo tudi rezultat. Tudi na podlagi rezultata ljudje vlagajo v klub. Bodimo pošteni in priznajmo, da je bila Olimpija v preteklih letih daleč od konkurenčnosti v Evropi, redko slovenski prvak, dvakrat pa jo je pred izpadom iz lige ABA rešila sprememba tekmovanja," je denimo o konkurenčnosti govoril direktor Olimpije Davor Užbinec: "Ne skrivam, da je evroliga cilj Cedevite Olimpije. Ambicija ostaja. Poleg tega pa si ne želim, da bi imeli v evroligi do dve ali tri zmage v eni sezoni. Lepo je, če v tvoji dvorani gostujeta Real in Barcelona, a še lepše je, če imaš možnost, da ju premagaš."
Trenutno sta španska kluba tudi najboljša v evroligi, ob njiju sta si preboj v četrtfinale, ki se bo igralo na tri zmage, že priborila tudi lanski polfinalist Milano in grški Olympiakos. Mesta med prvo osmerico, ki vodijo v nadaljevanje, so pred izločitvijo zasedali tudi ruski klubi, nakar je evroliga njihove medsebojne rezultate z drugimi izničila in s tem dodobra spremenila položaje na lestvici. Največ je s tem pridobil Bayern z Žanom Markom Šiškom, ki se je z 12. mesta v trenutku izstrelil na peto. A kljub temu edinemu slovenskemu košarkarju v tem tekmovanju četrtfinale še ni zagotovljen …