
Kaj je ADHD? Najpogosteje je opisan kot trdovratna in včasih vseživljenjska nevrorazvojna motnja, pri kateri se kažejo težave z ohranjanjem pozornosti in upiranje aktivnostim, ki ustrezajo okolju (na primer sedenje v učilnici). Otroci z ADHD se po svojem vedenju precej razlikujejo od vrstnikov. Otrok lahko kaže simptome hiperaktivnosti oziroma impulzivnosti (na primer vrtenje na stolu ali pogosto vstajanje s stola v razredu) ali nepazljivosti (napake zaradi neprevidnosti, težave s fokusiranjem v razredu, težave pri vzdrževanju reda). Tudi hiperfokusiranje (intenzivna osredotočenost na eno dejavnost) je lahko simptom.
Seveda je takšno vedenje otrok pogosto, diagnoza pa temelji na tem, ali so simptomi pretirani glede na otrokovo starost, stopnjo razvoja in kulturno ozadje (starši v različnih kulturah se lahko razlikujejo glede tega, ali otrokovo vedenje vidijo kot hiperaktivno ali normalno). Diagnozo postavimo le, če obstajajo jasni dokazi, da simptomi ovirajo otrokovo dejavnost na več področjih, na primer v šoli, doma in pri druženju s prijatelji.
Raziskovalci so šele pred kratkim začeli razkrivati simptome ADHD pri deklicah. Način, kako se ADHD kaže pri deklicah in fantih, je v marsičem podoben, vendar obstaja nekaj omembe vrednih razlik. Čeprav so simptomi hiperaktivnosti oziroma impulzivnosti prisotni pri obeh spolih (nekatere študije kažejo več hiperaktivnosti pri dečkih), pa se pri deklicah pogosteje pojavljajo simptomi nepazljivosti, ki jih je lažje spregledati. Poleg tega se lahko simptomi ADHD razlikujejo glede na spol. Simptomi hiperaktivnosti se kažejo že ob začetku vstopa v šolo, znaki nepazljivosti pa se začnejo kazati nekoliko kasneje. Tako lahko deklice z ADHD pogosto ostanejo neopažene, dokler se v zadnjih razredih osnovne šole in v srednji šoli ne povečajo šolske obveznosti, ki zahtevajo več učenja in organizacije.
Nekateri znaki ADHD pri deklicah
- pogoste napake zaradi neprevidnosti
- sanjarjenje
- nezaznavanje podrobnosti
- slaba osredotočenost pri pouku, branju, domačih nalogah, pogovorih
- deklica ne posluša, je raztresena
- težave z organizacijo vsakodnevnih opravil
- izogibanje domačim nalogam
- pogosto izgubljanje vsakdanjih predmetov
- pozabljivost pri vsakodnevnih aktivnostih
Deklice z ADHD so bolj izpostavljene depresiji in tesnobi kot fantje. Če se hkrati z ADHD pojavita depresija in tesnoba, je težje diagnosticirati bolezen. Na razlike pri znakih motnje pozornosti med spoloma vplivajo tudi hormonske spremembe, kognitivne razlike in družbeni dejavniki, vendar je za natančnejše ugotovitve potrebnih več raziskav.
Fantje in dekleta
Mnogi raziskovalci so prepričani, da je sedanja diagnostika, temelječa predvsem na moških, nezadostna za deklice, zato je diagnoza ADHD pogostejša pri fantih. Nekateri raziskovalci predlagajo, da se prag za določanje simptomov pri deklicah spremeni. Pa obstaja izraz za žensko hiperaktivnost-impulzivnost, na primer za notranji občutek nemira, ki bi ga lahko dodali diagnostičnim merilom? Ali bi bilo treba za zdaj veljavna merila določiti omejitve glede na spol (na primer spodnji prag hiperaktivnosti za dekleta)?
Dokler se ne opravijo nadaljnje raziskave, strokovnjaki ne razpravljajo o spremembah sedanjega sistema diagnosticiranja. Mnogi starši in učitelji že imajo uveljavljene stereotipe o otroku z ADHD kot motečem in hiperaktivnem dečku, ki ima težave, da ostane miren in da opravi zadane naloge. Prav ta pristranskost pa močno vpliva na to, pri kom potencialno prepoznajo ADHD in začnejo zdravljenje. Raziskave kažejo, da tudi pri enaki stopnji nemira učitelji še vedno napotijo več fantov na zdravljenje ADHD.
Za veliko deklet je ADHD resna in izčrpavajoča bolezen
Bodite pozorni na okrepljene simptome ob koncu osnovne šole in v prvih letnikih srednje šole, ko se šolska obremenitev poveča. Odgovor na vprašanje, kdaj naj otrok poišče pomoč, je: ko začne zaostajati ali ne dosega ciljev v skladu s svojimi sposobnostmi. Zdravila za ADHD ni, vendar je zdravljenje namenjeno obvladovanju simptomov. Pri obeh spolih so na voljo stimulativna zdravila, ob tem pa še modeliranje vedenja (tudi usposabljanje staršev in učiteljev). Ker je vedno več raziskav o ADHD pri ženskah, se razmišlja tudi o spremembah zdravljenja glede na spol. Za veliko deklet je ADHD resna in izčrpavajoča bolezen, zato je treba pri njih to bolezen čim prej prepoznati in ustrezno zdraviti.