Človeške roke so res neverjetne. Omogočajo nam, da mečemo, prijemamo in pobiramo stvari, hkrati pa nam lahko veliko povedo o našem zdravju. Moč stiska roke – količina sile, ki jo nekdo proizvede ob stisku pesti – raziskovalcem ne pove le tega, kako močan je človek, ampak tudi, kako hitro se stara in ali pri njem obstaja povečano tveganje za kakšne bolezni, denimo bolezni srca in rak.
Moč stiska roke običajno merimo z dinamometrom, ki ga človek prime z roko na enak način kot kozarec, pri čemer drži komolec pokrčen v pravem kotu. Nato tako močno, kolikor le lahko, stiska instrument približno pet sekund. Test opravi za obe roki, dinamometer z vsako roko stisne trikrat. Rezultate vseh treh meritev seštejemo, seštevek delimo s tri in tako dobimo rezultat testa. Moški med 20 in 30 letom starosti imajo običajno najmočnejši stisk roke, najšibkejšega pa imajo ženske, starejše od 75 let. Pri moških, starih od 20 do 29 let, je povprečna moč stiska roke 46 kilogramov, pri ženskah iz iste starostne skupine pa 29 kilogramov. Ko moški dosežejo starost 60 let, se moč njihovega stiska roke zmanjša na 39 kilogramov (pri ženskah na 23,5 kilograma).
Kaj nakazuje šibak stisk roke
Raziskave so pokazale, da je stisk roke, ki je šibkejši od povprečnega stiska roke ljudi istega spola in starosti, povezan z večjim tveganjem za srčno popuščanje. Šibkejši stisk roke namreč nakazuje na spremembe v zgradbi in delovanju srca, ki so lahko za človeka usodne. Hkrati se je izkazalo, da šibkejši stisk roke dokaj zanesljivo napoveduje, da obstaja pri človeku večja verjetnost za smrt zaradi srčnega zastoja, smrt iz kateregakoli razloga in hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja.
Moč stiska roke bi lahko bila koristna tudi pri napovedovanju preživetja bolnikov z rakom. Njihovo preživetje je sicer odvisno od več dejavnikov, na primer od vrste raka in stadija bolezni ob diagnozi. Toda neka raziskava, v katero so bili vključeni pacienti z nedrobnoceličnim pljučnim rakom, je pokazala, da močnejši ko je njihov stisk roke, večjo možnost za preživetje imajo.
Šibkejši stisk roke nakazuje na spremembe v zgradbi in delovanju srca, ki so lahko za človeka usodne
Raziskovalci so tudi ugotovili, da se je pri moških, starih od 60 do 69 let, pri katerih so ugotovili raka na črevesju, prostati ali pljučih, in pri enako starih ženskah, pri katerih so ugotovili raka na dojkah in pljučih, moč stiska roke zmanjšala za pet kilogramov. To zmanjšanje moči so povezali tudi z večjim tveganjem za smrt zaradi raka na črevesju pri moških in zaradi raka na dojkah pri ženskah.
S šibkejšim stiskom roke v poznejših letih je povezana tudi debelost. Prisotnost maščobe v mišicah in okoli njih zmanjšuje zmogljivost mišic. Nedavne raziskave o diabetesu in moči stiska roke so pokazale, da imajo ljudje, ki zbolijo za diabetesom tipa 2, šibkejši stisk roke. To je verjetno posledica prisotnosti maščobe v mišicah. Zaradi maščobe mišice slabše opravljajo svoje delo, postanejo manj aktivne in začnejo propadati.
Moč stiska roke se s staranjem zmanjšuje. Raziskave nakazujejo, da se s staranjem zmanjšuje mišična masa in s tem tudi moč stiska roke. Z vsakim letom se naša mišična masa in delovanje mišic zmanjšata za en odstotek. To pomeni, da lahko do 80. ali 90. leta starosti izgubimo tudi do 50 odstotkov mišične mase.
Toda ljudje se različno hitro staramo, zato je lahko zmanjšanje moči stiska roke povezano s starostnimi spremembami v živčnem sistemu, zaradi katerih signali ne potujejo več tako hitro, ali z izgubo mišične mase na rokah. Druga študija je pokazala, da je zmanjšana moč stiska roke pri starejših ljudeh povezana z upadom kognitivnih funkcij.
Izguba mišične mase
Izguba mišične mase po vsem telesu je lahko posledica nekaterih bolezni in staranja. Toda zelo težko je izmeriti mišično moč na toliko mestih po telesu, medtem ko lahko to na rokah storimo brez večjih težav. Ker lahko z njimi izvajamo tako nežne kot silovite gibe, so odličen pokazatelj vsesplošnega zdravja.
Če zbolimo za katero boleznijo, vključno z boleznijo srca, diabetesom in rakom, se sposobnost naših mišic, da se krčijo in proizvajajo silo, ter s tem naša sposobnost gibanja precej zmanjšata. To je posledica enega ali kombinacije več dejavnikov, kot so slabše delovanja srca, manjša učinkovitost mišic, izčrpanost in mišična atrofija. Zmanjšana mišična funkcija vodi k izgubi mišičnega tkiva, s čimer se zmanjšata mišična moč in nato gibalna sposobnost. Nekatere bolezni lahko spremlja tudi huda utrujenost, zaradi katere se manj gibamo in telovadimo ter izgubimo še več mišične mase in s tem moči.
Mišice propadejo, če jih ne uporabljamo
Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko ljudje storijo, da bi ohranili in izboljšali svoje zdravje ali vsaj ohranili mišično moč, je to, da telovadijo. Naše telo deluje v skladu z načelom "uporabljaj ali izgubi", kar pomeni, da mišice propadejo, če jih ne uporabljamo. Splošno znano je na primer, da lahko pri pacientih po operaciji preprečimo propadanje mišic in kosti ter skrajšamo čas njihove hospitalizacije, če začnejo takoj po posegu hoditi. Kakorkoli že, stisk roke lahko o nas pove več, kot si mislimo.
Bolezni, predvsem rak, lahko slabo vplivajo na delovanje našega prebavnega sistema, saj pogosto otežijo uživanje hrane in poslabšajo apetit. Hrana, ki jo zaužijemo, zlasti beljakovine, je zelo pomembna za ohranjanje mišične mase in moči. Če ne pojemo dovolj ustrezne hrane, ki nas oskrbuje z energijo, mora telo za proizvodnjo energije črpati svoje notranje rezerve. Med drugim začne načenjati svoje lastne beljakovine oziroma mišično maso. Z izgubo telesne mase se zmanjšajo naravne rezerve telesa, s tem pa tudi njegova sposobnost kljubovanja dolgotrajnim kroničnim obolenjem.
Avtor prispevka Adam Taylor je profesor in direktor Učnega centra za klinično anatomijo, Univerza Lancaster.
