V prejšnji številki smo vam naznanili, da se je v Slovenski Bistrici, na Ljubljanski cesti 1, odprla ordinacija Ustna medicina. V tej kliniki bomo s celostnim in individualnim pristopom poskrbeli za vaše ustno zdravje, ki neizogibno vpliva tudi na vaše telo. Usta so v pomembnem delu telesa, to je v glavi. Na celosten pregled ustne votline se lahko naročite na 064210440. Z vami bova Tina Lužnik, dr. dent. med., in zobna asistentka Anja Vasle, za posege v biološki oralni kirurgiji pa dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med.

V tokratni izdaji bomo govorili o parodontozi oz. bolj moderno parodontalni bolezni, saj gre za eno najbolj razširjenih vnetnih bolezni, ki je posledica okužbe z bakterijami in zato nalezljiva. Parodontalno pomeni obzobno, torej imejte v mislih, da se pogovarjamo o tkivih, ki so okoli zoba in zob pravzaprav učvrščujejo v telo, torej v usta. Več kot 90 odstotkov odraslih Slovencev ima namreč eno od oblik obzobnega vnetja. Parodontalno bolezen imenujemo tudi tihi ubijalec, saj dokazano vpliva na poslabšanje zdravja celotnega telesa. Je vnetni odgovor telesa na bakterijsko okužbo v obzobnem žepu, ki je ob čisto vsakem zobu v naših ustih in ga obdaja dlesen.

Če potujemo z jezikom po dlesni, mora ta imeti podobno površino, kot jo ima pomaranča, če je gladka, je zelo verjetno že prisotno vnetje. Ali pa, če na primer ugriznemo v jabolko in v njem ostane rdeča sled, je tudi jasno, da je dlesen vneta.

Neposreden vzrok za nastanek vnetja obzobnih tkiv je zaostala hrana na površini zob. Te obloge hrane oz. zobni plak so hrana tudi za bakterije, ki se v obzobnih žepkih namnožijo in povzročijo vnetje. Sprva gre za vnetje dlesni, v nadaljevanju (nekaj mesecev) pa tudi kosti, v katero je pričvrščen zob. Na neki točki bakterije ne potrebujejo več zobnih oblog, pač pa se prehranjujejo kar z našimi tkivi, ki jih razgrajujejo (dlesen in kost). Sicer velja, da se dalj časa prisoten plak na površini zoba sprime v trde obloge, poznane kot zobni kamen. Ta bakterijam omogoča zatočišče, da se še lažje namnožijo.

Bolezen je zelo razširjena zaradi velikega števila zob v ustih in potrebe po modernem načinu obravnave. Na razvoj in hitrost napredovanja parodontalne bolezni vplivajo tudi genetska nagnjenost, kajenje, stres, telesne bolezni ... Pacienta torej moramo obravnavati kot celoto in z gotovostjo trdimo, da je možno obdržati vse zobe do konca življenja.

Ne pretiravamo, če rečemo, da nas danes bolj kot izguba zob skrbi vpliv kronične okužbe na zdravje telesa. Bolezen namreč poteka skrito in v veliki večini zelo dolgo, kar pomeni dolgotrajno vnetno obremenitev imunskega sistema in kronično povišano vrednost nekaterih vnetnih mediatorjev ter odplavljanje bakterij in njihovih molekul v krvni in limfni obtok. Gotovo je kdo izmed vas že otipal povečano bezgavko v čeljusti, pa ni vedel, kaj to pomeni.

Če si bolj nazorno predstavljamo, ima človek z zmerno parodontalno boleznijo približno za površino obeh dlani okuženo vneto gnojno rano, ki je že načela kost. Samo pomislimo, kako bi se odzvali, če bi imeli tako gnojno rano kje drugje na površini telesa?!

V ustih je ta nevarna okužena površina skrita in povzroča le zadah in krvavitev pri ščetkanju. Običajno ne boli, kar smo tudi sami težko razumeli. A pred nekaj leti je študija odkrila molekulo, ki je močnejša od morfija in se sprošča v zelo nizkih koncentracijah. To bi lahko razložilo, zakaj v ustih resna obolenja dolgo enostavno ne bolijo. To je tudi razlog, zakaj mora prav vsak opraviti meritve globine obzobnih žepov, da se bolezen odkrije v začetnih fazah in je terapija zelo enostavna.

Številne študije in statistike kažejo na izrazit vpliv parodontalne bolezni na zdravje srčno-žilnega sistema in tako na pojavnost možganske in srčne kapi, pljučnice, zaplete pri sladkorni bolezni, vpliv na potek nosečnosti in pojav prezgodnjega poroda ter tudi na zdravje jeter in celo pojav karcinomov. Zdrava obzobna tkiva so torej izredno pomembna za naše sistemsko in celostno zdravje ter ravnovesje v telesu.

Kako parodontalno bolezen prepoznamo

Vnetje dlesni in začetna parodontalna bolezen (globina obzobnih žepkov 4-5 mm) potekata popolnoma neopazno. Odvisno od posameznika dlesen bolj ali manj zakrvavi le ob ščetkanju in nitkanju. V tej fazi imamo redko občutek napetih dlesni in zadah iz ust. Imamo občutek, da smo zdravi, čeprav bolezen z leti počasi, a vztrajno napreduje.

Pri zmerni parodontalni bolezni (obzobni žepki 5-8 mm) se v obzobnih žepkih razmnožijo škodljive bakterije, ki za svoj obstoj ne potrebujejo več zobnih oblog, prehranjujejo se z našim tkivom in kostjo. Parodontalna bolezen lahko skrito poteka več let in celo desetletij. Običajno se je ljudje začnejo zavedati v zmerni do napredovali obliki z občutkom, da "nekaj ni tako, kot bi moralo biti". Zobje sčasoma postanejo majavi in se vedno bolj premikajo v ustih, dlesni se umikajo in zobje so videti vedno daljši. V tej fazi obstaja tveganje hude bolečine in otekline, ki je posledica parodontalnega ognojka oz akutnega gnojnega vnetja obzobnega žepka. Na koncu zaradi izginotja kosti izpadejo pogosto popolnoma zdravi zobje.

Kako parodontozo preprečujemo in zdravimo

Pomembno je, da pri pregledu ustne votline vsakemu pacientu pregledamo obzobna tkiva in iščemo morebitne znake vnetja obzobnih tkiv ter ne čakamo na simptome bolezni, ki se izrazijo kasneje. Zgodnje odkrivanje bolezni in njeno zgodnje zdravljenje preprečita razvoj napredovalega vnetja obzobnih tkiv, izgubo zob in tudi vpliv na sistemsko zdravje telesa. Torej po pogovoru z vami sledijo natančen pregled ust, 2D- in po potrebi 3D-slikanje zob in čeljusti.

Ker je bolezen lahko skrita prav pri vsakem, po osnovnem pregledu in RTG-diagnostiki predlagamo natančen pregled stanja obzobnih tkiv. Za to uporabljamo posebno računalniško vodeno sondo, ki jo imenujemo tudi zobni EKG.

Ne boste verjeli, da tudi, ko na prvi pogled vse deluje v redu, še vedno z zobnim EKG-jem odkrijemo vnetje dlesni - zgodilo se je, da smo na enem mestu v ustih odkrili celo 8 mm globok obzobni žep.

S to sondo na šestih mestih okrog vsakega zoba ocenimo stanje obzobnih tkiv in ga na koncu pregleda tudi grafično predstavimo in se pogovorimo. Nujno je, da tudi vi razumete, kje so kritična mesta. Pravzaprav že med posegom veste, kje dlesen krvavi, kje mogoče izteka gnoj in kje so povišane globine sondiranja. Po pregledu in celoviti diagnostiki sledi diagnoza in šele nato lahko določimo potek terapije. V grobem govorimo o popolni dezinfekciji ust, da bi se lahko zopet vzpostavil normalen ustni mikrobiom.

Vabljeni na ustni EKG, v naslednji številki pa se posvetimo razlagi, kako poteka moderen pristop v ustavljanju te zahrbtne bolezni, in se dotaknemo še drugih vnetnih stanj v ustih.