Konoplja (Cannabis sp.) je ena najbolj raziskovanih in uporabljanih rastlin; je dvodomna in obsega tri vrste: Cannabis sativa (industrijska konoplja), Cannabis indica (indijska konoplja) in Cannabis ruderalis, ki je pri nas manj poznana divje rastoča konoplja. Slednja je razširjena predvsem v državah vzhodne Evrope, njena lastnost pa je, da vedno zacveti v približno dveh mesecih po setvi, ne glede na dolžino dneva; tradicionalno se uporablja v ruski in mongolski ljudski medicini za zdravljenje depresije, anksioznosti in epilepsije; vsebuje zelo malo THC-ja in veliko CBD-ja. Je tudi precej nižja od sorodnic, ki zrastejo v višino tudi do šest metrov.
Konopljin med
Smolnate cvetove konoplje zalijemo z medom in pustimo macerirati šest do sedem tednov. Med uživamo pri nespečnosti, slabosti, revmatskih bolečinah in težki hoji, mišični slabosti, kašlju … V med lahko vmešamo tudi ekstrakt, vendar je postopek vmešavanja ekstrakta v med specifičen, treba ga je najmanj šest ur ogrevati do 35 °C in mešati, da med dehidriramo, sicer se ekstrakt ves čas dviguje na površje, kar pomeni slabo razpršitev v celotni masi.
Konopljin ekstrakt
Eden od načinov pridobivanja konopljinega ekstrakta - smole je, da posušene konopljine cvetove, prekrite s trihomi oziroma s kristalčki smole, speremo v 95-odstotnem alkoholu. Nato alkohol popolnoma izhlapimo in dobimo gosto črno pasto, ki jo lahko uživamo razredčeno v olju ali samostojno. Iz smole se delajo tudi svečke, ki se prav tako uporabljajo v terapevtske namene. Za obkladke proti vnetjem lahko uporabimo neizhlapljeno tinkturo.
Konopljin macerat
Konopljine vršičke s trihomi lahko kuhamo tudi v maščobi (na primer kokosovo olje). Tako pridobljen macerat uporabimo za nego kože in las, tudi za peko ali kuho. Lahko naredimo tudi hladen macerat na konopljinem ali olivnem olju, ki ga uporabljamo kot dodatek jedem ali za nego kože.
Obilo koristi
Kadar telo izloči veliko endokanabinoidov, pride do kratkotrajne izgube spomina, ki je obrambni mehanizem telesa v izrednih okoliščinah, kot so poškodbe in drugi stresni dogodki. Med vsemi kanabinoidi v Cannabis sativa je največ kanabidiola (CBD), ki ima po raziskavah in v praksi najširši terapevtski potencial. Prvi je zagotovo aktivacija imunskega sistema, koristen je pri zdravljenju avtoimunskih boleznih, kot so multipla skleroza, hašimoto sindrom, astma, razna maligna obolenja s porušenim imunskim sistemom, razna kronična vnetna stanja, kot so kronova bolezen, revmatoidni artritis, fibromialgija.
Izvlečki imajo nevroprotektivne lastnosti, ki so pomembne pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, pomagajo ljudem z epilepsijo, lajšajo bolečine, izboljšujejo počutje ob depresijah, anksioznosti, lajšajo in preprečujejo migrene, nižajo krvni tlak in zmanjšujejo pritisk znotraj očesa (glavkom), pospešujejo okrevanja ob poškodbah. Pri bolnikih, okuženih z virusom HIV, lajšajo bolečine, spodbujajo apetit, izboljšujejo spanec, koristni so za rakave bolnike, saj manjšajo tumorje v glavi, ubijajo rakave celice in upočasnijo njihovo rast. Blagodejni so tudi drugi kanabinoidi v konoplji.
Eden od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek in ga imenujemo THC (THCA). V primeru toplotne obdelave oziroma dekarboksilacije se kislinska oblika THC pretvori v Δ9-THC (delta-9-tetrahidrokanabinol), ki je psihoaktiven. V večji meri je prisoten v indijski konoplji.
Hektar konoplje za štiri hektarje gozdov
Visoko proteinska moka in učbeniki
Na ženskih rastlinah konoplje nastaneta cvet in, če so oprašena, še semena. Konopljina semena so pomembna v prehranski industriji, lahko jih uživamo cela ali luščena, kot dodatek k hladnim ali toplim jedem, iz njih pridobimo visoko proteinsko moko, s katero lahko nadomestimo del navadne moke in jo uporabljamo pri peki kruha, sladic.
Olje, ki ga stisnemo iz semen po hladnem postopku, uživamo kot dodatek hladnim ali toplim jedem. Ugodno vpliva na varovanje srca in ožilja, saj vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin. Je visoko nenasičeno olje, ki ga je pred dokaj hitro oksidacijo treba hraniti na temnem in hladnem prostoru. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, dober vpliv ima tudi na psoriazo (luskavico).
Cvetni prah moških rastlin je zelo koristen za krepitev zdravja čebel in zalege ter gradnjo voska. Konopljine liste lahko dodajamo k smutijem (mlade) ali iz njih kuhamo čaj, ki mu lahko dodamo tudi nekaj masla ali mleka. Izvlečke korenin uporabimo v protibolečinskih mazilih.
Človek je odkril konopljo in njeno mnogostransko uporabo tisočletja pred našim štetjem. Že v Mezopotamiji in antičnem Egiptu so njena vlakna dodajali glini, da so tako ojačali zidake - in gradnja s konopljo se vrača tudi v današnji čas.
Najstarejši lonci z vzorci konopljinih trakov, najdeni nekje na Kitajskem, so stari 12 tisoč let. Blago iz konopljinih vlaken naj bi izdelovali že v 8. tisočletju pred našim štetjem.
Do konca 19. stoletja je bila večina šolskih učbenikov narejenih iz konoplje; zanimive so študije, ki dokazujejo, da en hektar konoplje ustreza štirim hektarjem gozdov.
Okoli leta 1840 so znanstveno odkrili njeno delovanje proti krčem, bolečinam, da sprošča mišice in spodbuja apetit. Bila je prisotna v ameriški in tudi evropski farmakopeji v obliki ekstraktov in tinktur.
Kolači zoper bolečine
Njene smolnate cvetove so uporabljali za peko kolačev, ki so jih uživali ljudje s težkimi boleznimi, bolečinami (v nasprotju z opijati ne povzroča odvisnosti). V manjših količinah so jih dajali nemirnim otrokom in pri močenju postelje, pri hudem kašlju
S cvetočimi konopljinimi vejicami so zakajevali prostore in tako lajšali bivanje obolelim, ki se jim je zaradi vdihavanja CBD dvignilo razpoloženje; pomirile so se tudi bolečine.
Pri nas je bila konoplja močno prisotna, razvita je bila tudi tekstilna industrija, kar dokazujejo tudi ljudske pripovedke. Čeprav je bila še v devetnajstem stoletju koristna in uporabljana rastlina, se je to s podpisom konvencije o psihotropnih substancah v 20. stoletju končalo. Konoplja je postala prepovedana in osovražena rastlina, droga.
V današnjem času je predvsem s povečanjem rakavih obolenj postala ponovno iskana in uporabljana rastlina. Vračajo in nadgrajujejo se možnosti njene uporabe. Vemo, da se tudi zaradi našega stresnega načina življenja, slabe prehrane, slabih čustev in jeze lahko naš endokanabinoidni sistem poruši; zato so rastlinski kanabinoidi iz konopljine smole lahko koristni, da se čim prej povrnemo v ravnovesje. Na voljo imamo več možnosti apliciranja: oralno, analno in vaginalno (zmanjšan psihotropni učinek THC), kožno absorbcijo.
