Zadnji teden je tudi na severovzhodnem koncu Slovenije vsaj malo zadišalo po zimi. Čeprav imamo za razliko od zahodnega dela države, kjer se dobesedno ne vidijo iz snega, bele opojnosti le za vzorec, pa so se temperature spustile vsaj toliko, da je pomrznilo nadležno blato. Najhujši mraz po februarju 2018, so nekateri že hoteli delati senzacijo iz nekaj stopinj pod ničlo.

Človeški spomin ima, vsaj kar se vremena tiče (pa česa drugega na žalost tudi), precej kratek rok trajanja. Se spomnite lanske zime? Je bila topla? Menda? Obudimo spomin: Mila in zelo suha zima brez snega je bila, marsikje niso zabeležili niti enega dneva snežne odeje. Februar, ko je bilo 4,5 stopinje topleje od povprečja, je bil celo drugi najtoplejši februar po letu 1961, kažejo podatki Agencije za okolje (Arso). In če gremo še malce dlje nazaj? V zimo pred tremi leti, ko je bil menda hud mraz. Tudi tista zima je bila vse do konca januarja mila, februarja je pogosto snežilo, mraz pa je nastopil konec februarja in v začetku marca, ko je bilo ob jutrih ponekod tudi pod -20 stopinj, popoldne pa med -10 in -5 stopinjami Celzija.

Prav zato, ker nas spomin rad pusti na cedilu in imamo vtis, da tako mrzlo/vroče/suho/mokro/vetrovno ... pa res še nikoli ni bilo, so vremenski anali zanimivo branje.

Zgodovinske kronike je sicer treba jemati s precej rezerve, saj temeljijo na nepreverjenih virih ali pripovedih. A je kljub temu očitno, da smo imeli tudi v minulih stoletjih tako zelo mrzle kot nenavadno tople zime, marsikdaj so si ekstremi sledili celo v zaporednih letih ali kratkih časovnih razmikih. Portal Vremenskega društva Zevs denimo kot najtoplejšo zimo v Evropi navaja tisto v letih 1185/1186, ko so že v januarju cvetela drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev. Druga najtoplejša naj bi bila zima 1289/1290, ko so za božič cveteli drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode. Januarja so bili pravi poletni dnevi tudi sredi sicer zelo mrzlega 18. stoletja. V zimi 1795/1796 so drevesa zelenela, po travnikih so cvetele rože. Ampak konec februarja je prišel hud mraz, ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.

Le nekaj let prej, 1788/1789, je bila najhujša zima stoletja. Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi, pišejo stare kronike. Temperatura od -16 do -14 stopinj podnevi je trajala še do 6. januarja. Zelo mrzlo je bilo tudi v zimi 1708/1709. Januar 1709 s povprečno temperaturo -13,2 stopinje velja za najbolj mrzlega sploh, takrat je zamrznilo Jadransko morje. Najbolj snežna pa naj bi bila zima 1565/1566, ko je bilo tudi v sredogorju več kot tri metre snega.

Ko zamrzne morje

Uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, so v Sloveniji začeli izvajati leta 1850, sprva samo v Ljubljani. Število meteoroloških postaj se je začelo povečevati proti koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, kmalu po drugi svetovni vojni pa je bilo število postaj že podobno današnjemu. Tudi zato so vsi poglavitni vremenski rekordi zabeleženi po letu 1950, čeprav je vsaj pri najnižjih temperaturah veliko bolj verjetno, da so bili dejanski rekordi doseženi že prej, pojasnjujejo pri Arsu.

Morda v zimi 1879/1880, ko se že decembra temperatura tri tedne ni dvignila nad -10 stopinj, 11. decembra je bil v Ljubljani najbolj mrzel dan, odkar obstajajo meritve, zjutraj so izmerili -26,4 stopinje, čez dan pa se je ogrelo do le -16 stopinj. V kronikah so zapisane tudi temperature do -36 stopinj, a niso bile izmerjene uradno.

Za najbolj mrzlo zimo 20. stoletja velja zima 1928/1929, ki se je sicer začela s toplim decembrom. Na silvestrovo pa je začelo snežiti, nato je pritisnil hud in oster mraz, ki se je v začetku februarja še stopnjeval. Po podatkih Agencije za okolje so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili -33,1, v Babnem Polju pa neuradno kar -39,6 stopinje. Celo ob morju so se temperature spustile do -14 stopinj, zamrznil je velik del Tržaškega zaliva. V kleteh je zamrzovalo vino, v hlevih živina. Številne šole so bile zaradi mraza in snežnih zametov zaprte. Za zadnja leta nepredstavljiv mraz je vztrajal ves februar. Povprečna temperatura v Kočevju je januarja znašala -8,1, februarja pa kar -10,4 stopinje. Za primerjavo, najhladnejši mesec v zadnjih 30 letih, to je bil december 1998, je imel povprečno temperaturo "le" -4,9 stopinje.

Po navedbah portala Zevs je bila druga najhujša zima v zadnjih sto letih tista v letih 1939/1940, ko se je v Ljubljani temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj. V Slovenj Gradcu pa so 29. decembra 1939 izmerili celo -30,8 stopinje, kar je do danes ostal decembrski rekord.

Rovi skozi sneg

Huda in dolga je bila tudi vojna zima 1941/1942. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. Mrzla in snežena je bila zima 1962/1963, v Murski Soboti je bilo 16. januarja 1963 -31 stopinj. Zima 1980/1981 je bila predvsem dolga. Sneg je zapadel že 2. novembra, skupaj se je nabralo 118 dni snežne odeje. Nekaj manj, 95 dni snežne odeje, smo imeli v zimi 1995/1996, ko je snežilo še celo aprila. Mrzlo je bilo v zimi 1984/1985, temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj, podobno je bilo spet v zimi 2004/2005, ko je bil hud mraz v začetku februarja, nato pa je mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj pritisnil spet v začetku marca. Marsikje je bila prva polovica marca 2005 najhladnejša od začetka meritev.

Zadnje dolga in precej snežena zima je bila v letih 2012/2013, ko je vso zimo pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 centimetrov snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.

Ampak nikoli ni bilo toliko snega kot v letih 1951/1952, ki je bila prepričljivo najbolj snežena zima v naših krajih. Ni bila tako mrzla kot zima 1928/1929, snežna odeja pa je bila najdebelejša, odkar so sredi 19. stoletja začeli izvajati merjenja. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 centimetrov snega, v Bovcu in na Tolminskem 188 centimetrov, v Novem mestu 100 centimetrov, v Kočevskem Rogu pa okoli 200 centimetrov. Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.

Spletna stran Ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, da je bilo leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani skozi sneg dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko.

Mile zime se lahko slabo končajo

Vremenska zgodovina pa beleži tudi kar nekaj zelo toplih zim. Od božiča 1909 do 6. januarja 1910 je bilo tako toplo, da so čebele letale po zraku. Tudi januar 1948 je bilo zelo topel, izmerili so do 20 stopinj. Mili zimi 1956/1957 so, kot se je zgodilo še večkrat, sledili sneg v začetku maja in hude pozebe po vsej Sloveniji. Najtoplejši božič je bil leta 1967 z izmerjenimi 13,3 stopinje. Mila je bila zima 1974/1975, ko so bili januarja sončni in topli dnevi s temperaturami od 10 do 15 stopinj, sneg je v vsej zimi ležal manj kot deset dni. Še manj pa v zimi 1989/1990, ki je bila ekstremno suha. Sneg je ležal le pet dni, prvič je zapadel 8. februarja. V tej zimi so izmerili najvišjo decembrsko temperaturo, 17. decembra 1989 je bilo v Dobličah, Gornjem Lenartu in Lendavi kar 21 stopinj, februarja 1990 pa so padli rekordi za ta mesec, na Primorskem je bilo 24 stopinj.

Nenavadna je bila zima 1997/1998. Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi kar 21 stopinj.

V zadnjih 20 letih je bilo milih zim več. V zimi 2000/2001 je sneg ležal le devet dni, 7. januarja je bilo podnevi 15 stopinj. V naslednji zimi 2001/2002 sta zelo mrzlemu decembru sledila topel januar in februar. V Slovenskih Konjicah so 21. januarja 2002 izmerili 21,4 stopinje, kar je rekordna vrednost za ta mesec. Zelo topla je bila zima 2006/2007. Več kot polovico januarja in februarja je bilo podnevi več kot 10 stopinj, 11. januarja je bilo 16 stopinj. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je zapadlo prek 20 centimetrov snega. Suho in toplo je bilo tudi v naslednji zimi 2007/2008, 23. in 24. februarja 2008 je bilo 18 stopinj. Zima 2013/2014 je bila precej mila in topla, prvi sneg je zapadel komaj 24. januarja in se obdržal le deset dni, kar je bilo tudi vse v tej zimi. A v začetku februarja je večji del Slovenije prizadel katastrofalen žled.

Slabo se je končala tudi zima 2015/2016, ki se je začela z zelo toplim decembrom, niti v gorah ni bilo snega, milo je bilo vso zimo. Nato pa je 27. aprila debelo zasnežilo večji del Slovenije, bila je huda pozeba. Ta se je ponovila tudi aprila 2017.