Ko zašepeta bisernica: Že 55 let se ukvarja z igranjem, skladanjem, aranžiranjem in dirigiranjem

Drago Klein se že 55 let ukvarjanja z igranjem, skladanjem, aranžiranjem in dirigiranjem. Rad se spominja, kako se je leta 1965 na Ptuju začel učiti igranja na kitaro. "Življenje je bilo bolj prijazno in spoštovanje je nekaj veljalo, delavnost je bila nagrajena, vsak je vedel, da je nekaj vreden." Živeli so skromno, umirjeno življenje. "Mladi smo se učili od modrosti starejših in tudi v glasbi je vladala ustvarjalnost." Glasbo so v preteklosti pisali in izvajali odgovorno ter kvalitetno. Izziv je bila mnogim in tudi on jo je hitro vzljubil. Bil je čas, ko sta se rodila Slovenska popevka in Ptujski festival narodno-zabavne glasbe (NZG), v tujini so se pojavile skupine The Beatles, Bee Gees, Pink Floyd in druge.
Izhaja iz glasbene družine. "Od očeta sta mi ostali kitara in bisernica, ki sem jo dal obnoviti in zdaj čudovito zveni. V zadovoljstvo mi je, da sem ohranil dragocena spominka." To so bili časi, ko so televizijo šli gledat k sosedovim. Zdaj, ko telefon iz žepa nudi neomejene možnosti, se navdušenje nad televizorjem zdi smešno. Drago Klein tudi že več kot dvajset let uporablja računalnik za skladanje in pisanje aranžmajev. "Prej sem to počel stoje ali sede ob klavirju. Po partituri za orkester sem moral ročno napisati še note za vsak instrument posebej." Vendar se zaveda, da se tehnološkim novostim človek ne sme pustiti voditi. V glasbi ne more nadomestiti navdiha, talenta in znanja. "Glasba je živa in zahteva doživeto izvajanje. Danes bi mnogi radi bili umetniki s pomočjo tehnologije, vendar so zaradi povzpetništva in pohlepa glasbeniki postali manj čustveni."
Izučil se je za prodajalca, ob delu se je šolal na ekonomski šoli, nato se je vpisal na konservatorij za glasbo v Mariboru, njegov študijski inštrument je bila pozavna. Bil je poslovodja trgovine Emona Merkur Ptuj in glasbenik. "Leta 1969 sem slišal igrati tamburaše in se jim pridružil, 1972. sem v Ansamblu bratov Krajnc igral kitaro." Bil je med tremi utemeljitelji prve občinske revije tamburaških orkestrov občine Ptuj v Apačah na Dravskem polju, ki je bila 28. marca 1976, ter med pobudniki in organizatorji prvega srečanja slovenskih tamburaških skupin 19. oktobra 1980 v Cirkovcah v takrat veliki ptujski občini.

​Tamburaški aranžmaji

V Sloveniji in tudi okoliških državah so pri tamburaših zelo cenjeni njegovi aranžmaji za tamburaški orkester. "Za to delo je treba dobro poznati zmožnosti instrumentov in orkestra, poznati vsakega glasbenika. Potem lahko uskladiš sestavine glasbe tako, da bo zven lep, širok in bogat. Ko pišeš note, moraš slišati orkester. Glasba se mora dotakniti človeka in biti doživetje. Tistim, ki niso igrali tamburice, tega ni lahko doseči." In on nosi v srcu zvoke bisernice, brača, berde, bugarije in drugih tamburaških inštrumentov. Piše priredbe klasike, opere, dalmatinske skladbe, pop in country skladbe ter malce roka in celo punka. Na pamet našteje nekatere skladbe, ki jih je aranžiral: Thank You For The Music, Memory Cats, Gabriel's Oboe, Galeb i ja, Blue Bayou, Gverilci, Ob našem prazniku, Barve, Il Carnevale di Venezia, My Way, Moja zadnja in prva ljubezen, Over The Rainbow, Amigos para siempre, Deček z ulice, Polnočni kavboj, Tam, kjer sem doma, Na lepi modri Donavi, Granada, Come prima, Caruso, Naj nihče me ne zbudi, Santa Lucija, Verdijeva Napitnica.