Tudi psi lahko zbolijo za demenco, vendar to bolezen pri njih zelo težko diagnosticiramo. V pravkar objavljeni raziskavi sta Susan Hazel in Tracey Taylor (obe s fakultete za vede o živalih in veterino v Adelajdi) predstavili, kako pogosta je pravzaprav demenca pri psih, zlasti pri tistih, ki so starejši od deset let. V prispevku za The Conversation sta opozorili, na kakšne vedenjske spremembe bi morali biti pozorni pri svojem ostarelem hišnem ljubljenčku in kdaj bi se morali o njih posvetovati z veterinarjem. Demenca se najpogosteje pojavi pri psih, starejših od osem let, lahko pa tudi pri mlajših od šest let. Lastniki psov nekatere vedenjske spremembe velikokrat pripišejo staranju živali, zato utegne imeti to bolezen več psov, kot si mislimo. Poleg tega veterinarji pri psih zelo težko postavijo diagnozo. Za ugotavljanje demence pri psih namreč ni na voljo nobena natančna preiskava. Starejši psi imajo običajno, tako kot ljudje, tudi celo vrsto drugih zdravstvenih težav, kar še dodatno oteži postavitev diagnoze.
Je moj pes dementen?
Psi z demenco se pogosto izgubijo že na svojem domačem dvorišču ali v domu. Velikokrat obtičijo za pohištvom ali v kakšnem kotičku sobe, ker pozabijo, da se lahko premikajo tudi vzvratno. Včasih poskušajo vrata odpreti na strani, kjer so s tečaji pritrjena na podboj.
Spremenijo se lahko interakcije psa z ljudmi in drugimi živalmi. Od svojega lastnika utegnejo zahtevati manj ali več pozornosti, postanejo lahko zlovoljni ob psih, s katerimi si delijo dom, čeprav so se prej z njimi dobro razumeli. Nekateri psi pozabijo celo obraze ljudi, s katerimi so imeli stik vse življenje. Pogosto čez dan več spijo in ponoči pogosteje bedijo, velikokrat se živčno sprehajajo gor in dol po prostoru in brez očitnega razloga zavijajo ali lajajo. Pri tem tolaženje ne pomaga prav veliko, in tudi če tako vedenje prekinemo, se običajno kmalu ponovi.
Nekateri psi pozabijo celo obraze ljudi, s katerimi so imeli stik vse življenje
Ljudem, ki skrbijo za starejšega psa z demenco, se velikokrat zdi, kot da imajo znova mladička, saj začne potrebo znova opravljati znotraj doma. Dementni psi si težko zapomnijo osnovna vedenja, ki so jih poznali vse življenje, in se tudi zelo težko naučijo novih. Spremeni se prav tako splošna raven njihove aktivnosti - včasih cel dan nenehno tekajo naokrog, medtem ko drugič skorajda ne vstanejo s posteljice. Hkrati se pri njih zviša raven anksioznosti. Lahko se zgodi, da dementni pes ne bo več hotel biti sam doma, da vam bo sledil iz sobe v sobo ali se hitro prestrašil zaradi stvari, ki ga prej niso nikoli motile.
Kaj lahko storimo
Obstajajo zdravila, ki pomagajo omiliti simptome demence pri psih, s čimer se izboljša kakovost njihovega življenja, poleg tega pa njihovemu lastniku olajšajo skrb zanje. Če torej menite, da ima vaš pes demenco, obiščite veterinarja. Raziskovalci se pravkar lotevajo raziskave, v okviru katere nameravajo preučiti nekaj načinov zdravljenja brez uporabe zdravil. Zanima jih predvsem, ali lahko gibanje in treningi pomagajo tem psom. Toda za zdaj o tem ni mogoče povedati nič zanesljivega. Zoper demenco na žalost ni zdravila. Najbolje je torej, da zmanjšamo tveganje, da pes sploh zboli za njo. Najnovejša študija je namreč pokazala, da je lahko gibanje pri tem ključnega pomena.
Znanstveniki so v okviru pravkar objavljene raziskave preučili podatke o več kot 15 tisoč psih, ki so sodelovali pri projektu o staranju psov (Dog Aging Project). Lastnike psov so prosili, naj izpolnijo dva vprašalnika. Eden je bil sestavljen iz vprašanj o njihovem psu, njegovem zdravstvenem stanju in telesni aktivnosti, drugi pa iz vprašanj, ki so se nanašala na njegove kognitivne funkcije. Približno 1,4 odstotka psov naj bi imelo znake kognitivne disfunkcije. Pri psih, starejših od deset let, se je tveganje za demenco z vsakim letom življenja povečalo za več kot 50 odstotkov. Pri manj aktivnih psih je obstajala skoraj 6,5-krat večja nevarnost, da zbolijo za demenco, kot pri tistih, ki se veliko gibajo.
Čeprav bi morda lahko na podlagi izsledkov te raziskave sklepali, da redno gibanje pse ščiti pred demenco, o tem vseeno ne moremo biti popolnoma prepričani, predvsem zaradi tipa raziskave. Psi z demenco ali zgodnjimi znaki demence se morda res manj gibajo. Toda zdaj že vemo, da telesna vadba zmanjšuje tveganje za demenco pri ljudeh, zato lahko z rednimi sprehodi verjetno zmanjšamo tveganje za demenco tudi pri svojem psu.
