
Nobenega ne briga zame. Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse. Zdi se mi, da sem pozabil biti srečen. Ne spomnim se, kdaj bi se nazadnje zjutraj zbudila in bila vesela novega dne. Pridejo momenti, ko ne moreš več ... S temi besedami je ob svetovnem dnevu otroka državni zbor nagovorila junior ambasadorka Unicefa Izabela Škornik. A to niso bila njena razmišljanja, temveč izjave otrok iz lanskoletne Unicefove raziskave o duševnem zdravju slovenskih otrok. Izabela je tako opozorila na svoje vrstnike in opomnila, da so bili rezultati raziskave zaskrbljujoči. Med drugim so pokazali, da vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.

"Kako ste se ob tem počutili?" se je obrnila na predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, poslanke in poslance ter goste. "Kdaj ste nazadnje sami koga vprašali po počutju in kdaj ste na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo? Za običajnim 'v redu' se namreč lahko skriva kaj drugega. Omenjena raziskava je pokazala, da skoraj polovica otrok in mladih ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo. Najhuje pa je, da je večina otrok v svojih stiskah sama - o njih se ne pogovarja z odraslimi. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da se polovica vseh duševnih težav začne že pred petnajstim letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Duševno zdravje ima veliko odtenkov in normalno je, da čutimo celo abecedo čustev. Tako kot je normalno, da se vsak od nas kdaj znajde v stiski. Vendar je pomembno, da v času stiske nismo sami, in pri nas - otrocih in mladih - ste za to odgovorni vi, odrasli." Angažirano dekle iz Ljubljane je pred odrasle postavilo vprašanje, kaj narediti, da bi več otrok imelo občutek, da jih odrasli in odločevalci slišijo in upoštevajo.
"Mislite na nas pri grajenju prihodnosti!"
Urška Klakočar Zupančič je v odgovoru poudarila, da je duševno zdravju mladostnikov in otrok še posebej pereča tema po epidemiji covida-19, ki je zaradi izključenosti otrok iz svojih socialnih okolji negativno vplivala na njihovo duševno zdravje. Izrazila je željo, da ostane državni zbor bolj odprt za otroške glasove, in obljubila, da bo aktivno delala na tem, da bodo poslanci pogosteje obravnavali vsebine, ki so pomembne za otroke. "Vsem tudi polagam na srce, poslušajmo svoje otroke, vključujmo jih, zelo velikokrat nas lahko presenetijo s svojo bistroumnostjo in z izjemnim razumevanjem tega sveta, z drugačnim pogledom - in jaz mislim, da če jih bomo poslušali in slišali, bo ta svet lepši," je še dodala in izrazila prepričanje, da bodo otroci svet naredili boljši.

Pred triintridesetimi leti je bila sprejeta konvencija o otrokovih pravicah. Zaradi nje danes milijoni otrok po svetu sicer živijo bolje, a mladi sami opozarjajo na negotove razmere, ki pred njih postavljajo nove izzive. Tudi takšne, ki jih odrasli danes prelagamo na reševanje v prihodnosti. Tako so letos ob svetovnem dnevu otroka še enkrat opozorili na problem duševnega zdravja.
Izabela Škornik je predsednici državnega zbora predala dokument z vsebinskimi zavezami ministrstev glede sistemskih sprememb na področju duševnega zdravja otrok. Ti so že tradicionalno za en dan prevzeli nekatera ministrstva in predlagali konkretne akcijske točke za posamezne resorje v želji, da ostanejo na agendi ministrstev. Nanje so se odzvali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Slednji je v svojem odzivu povedal: "Izjemnega pomena je ozaveščati, da je otrokovo duševno zdravje enako pomembno kot fizično. Zato se kot minister za zdravje zavezujem h krepitvi celostnega pristopa k zgodnjim intervencijam, z namenom pravočasne obravnave otrok - to zajema povezovanje ključnih storitev in akterjev ter krepitev naravnih virov pomoči ter podpornega okolja, kjer so otroci. Zato bo potrebno na čim več segmentih akcijske načrte oblikovati medsektorsko ter s tem krepiti celotno vertikalo pomoči. Kot minister za zdravje se zavezujem, da bom spremljal, v kakšni meri se to uresničuje, in o tem poročal."
