Med številnim informacijami, ki jih te dni dobivamo iz različnih virov, so ene najbolj relevantnih gotovo tiste, ki prihajajo z Inštituta Jožefa Stefana (IJS). Strokovnjaki z naše največje raziskovalne ustanove pripravljajo in na spletnih straneh inštituta objavljajo vsebine za laično javnost, v želji, bi bilo na voljo čim več kar se da jasnih in razumljivih informacij. Poljudne vsebine pod motom "vpogled v mehanizme delovanja novega koronavirusa, kot jih razkriva znanost" pripravljajo Dušan Turk in Boris Turk z odseka za biokemijo in molekularno in strukturno biologijo, Boris Rogelj in Janko Kos z odseka za biotehnologijo ter Igor Križaj z odseka za molekularne in biomedicinske znanosti.
"Upamo, da bomo s tem prispevali k večjemu ozaveščanju javnosti o nevarnosti, ki smo ji vsi izpostavljeni, in o načinih zdravljenja, ki se nam obetajo," so zapisali na spletni strani.

Najmlajši profesor v Avstro-Ogrski

Inštitut Jožefa Stefana v Ljubljani je največja slovenska raziskovalna ustanova. Imenuje se po slovenskem fiziku, enem najuspešnejših slovenskih raziskovalcev vseh časov Jožefu Stefanu (izgovarja se Štefan). Jožef Stefan se je v času Avstro-Ogrske rodil na ozemlju današnje Avstrije, in ker je večino življenja preživel in deloval na Dunaju, ga nekateri viri navajajo kot avstrijskega fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini. Ampak večina, tudi tujih raziskovalcev ga zaradi slovenskih prednikov in zaradi mladostnega pesništva ter pisanja poljudnoznanstvenih besedil v slovenščini ter zavzemanja za slovenščino šteje za Slovenca.
Rodil se je 24. marca 1835 v kraju Sveti Peter, ki je danes del Celovca. Njegova starša takrat še nista bila poročena, poročila sta se, ko je bilo Jožefu že devet let. Osnovno šolo je obiskoval v Celovcu, kjer je pokazal tolikšno nadarjenost, da so mu priporočili, da nadaljuje šolanje. Oče je formalno uveljavil očetovstvo šele 3. oktobra 1845, ko je Jožef že obiskoval benediktinsko gimnazijo, saj verjetno ne bi mogel nadaljevati šolanja na gimnaziji, če ne bi dobil očetovega priimka. Leta 1853 je odšel na Dunaj študirat matematiko in fiziko, poleg tega je poslušal predavanja iz kemije, anatomije in rastlinske fiziologije. Zanimal se je tudi za filozofska in zgodovinska vprašanja ter se učil francoščine in angleščine.
Na dunajski univerzi je diplomiral na področju matematike in fizike in leta 1858 tudi doktoriral. Leta 1860 je pri 25 letih postal dopisni član Akademije znanosti na Dunaju. Leta 1863 je dobil profesorsko mesto za matematiko in fiziko na dunajski univerzi, z 28 leti je tako postal najmlajši profesor v Avstro-Ogrski. Pri 30 letih pa je postal tudi direktor fizikalnega inštituta dunajske univerze, pred tem pa je že bil imenovan za rednega člana Akademije znanosti.

Zakon, ki se imenuje po Slovencu

Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike: mehaniki, hidrodinamiki, akustiki, termodinamiki, kinetični teoriji plinov, kaloriki, teoriji toplotnega sevanja, elektromagnetizmu, optiki. Vse svoje znanstvene razprave je napisal v nemščini. Najbolj je znan po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879, in ki povezuje celotno izsevano energijo črnega telesa s četrto potenco termodinamične temperature. Zakon je nato leta 1884 teoretično izpeljal Boltzmann po termodinamični poti in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon. To je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Konstanta, ki se pojavi v tem zakonu, se imenuje Stefanova konstanta.