Kislo zelje je nastrgano fermentirano zelje. Pripravljamo ga z mlečnokislinsko fermentacijo, ki mu da značilen kiselkast okus in podaljša njegovo obstojnost. Sužnji, ki so pred približno 2000 leti gradili Veliki kitajski zid, so med delom jedli le zelje in riž. Da so lahko delali tudi v najslabših vremenskih razmerah, so na drobno narezano zelje konzervirali z riževim vinom. V Evropo so kislo zelje pozneje prinesli Tatari, vendar so Evropejci nekoliko spremenili osnovni recept za njegovo pripravo. Zelja niso fermentirali z riževim vinom, ampak s soljo. V tem primeru se sladkor v zelju zaradi delovanja mlečnokislinskih bakterij spremeni v mlečno kislino.
Kislo zelje je nabito z različnimi zdravju koristnimi hranili, kot so vlaknine, probiotiki, minerali, vitamin C, vitamin K, železo, magnezij, folat, vitamin B6 in še veliko drugih. Zato med drugim pospešuje prebavo, krepi imunski sistem in izboljšuje zdravje kože.
Kako nastane kislo zelje? Kislo zelje pripravimo s kisanjem. Z anaerobno fermentacijo v slanici (visoko koncentrirana raztopina soli v vodi) in kisu se podaljša obstojnost živil. Postopku kisanja zelja pravimo mlečnokislinska fermentacija. Z zeljnate glave najprej odstranimo zunanje zelene ovojne liste, zelje nastrgamo, nastrganega po plasteh posolimo. Zelje mora biti dobro pokrito s soljo, da bo kisanje oziroma proces fermentacije uspešen. Količina soli, uporabljena pri postopku, ne sme biti niti prevelika niti premajhna. Če zelje premalo nasolimo, se bo zmehčalo in skisano ne bo imelo značilnega okusa. Če pa ga solimo preveč, bo po kisanju grenkega okusa in temnejše barve. Potem naj nekaj mesecev počiva v neprepustni posodi na temperaturi 15 stopinj Celzija.
Sužnji, ki so gradili kitajski zid, so jedli zelje in riž
V prvi fazi na zelje delujejo anaerobne bakterije (iz rodu Leuconostoc) ter proizvajajo ogljikov dioksid in mlečno kislino. Te bakterije nato odmrejo, saj ne morejo preživeti v tako kislem okolju. Zamenjajo jih bakterije iz rodu Lactobacillus, ki se bolje počutijo v kislih razmerah. Kislo zelje zato vsebuje več mlečnokislinskih bakterij kot jogurt. Mlečnokislinske bakterije preostali sladkor v zelju razkrojijo do mlečne kisline. Proces se nadaljuje, dokler pH- vrednost mešanice ne znaša približno 3. Tedaj se proces fermentiranja konča in kislo zelje lahko shranimo.
Kislo zelje je prava zakladnica snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Danes se soočamo s številnimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z nezdravim življenjskim slogom, vključno z nezdravim načinom prehranjevanja. Toda s kislim zeljem lahko vsakdanje obroke obogatimo z dragocenimi dodatnimi hranili. Pa poglejmo, kateri so najbolj znani koristni učinki kislega zelja za zdravje.
Krepi splošno odpornost
Kislo zelje je bogat vir antioksidantov. Ima protivnetne lastnosti, ki pomagajo v boju proti oksidativnemu stresu, zato naše telo ščitijo pred prostimi radikali. Vsebuje tudi veliko fitokemikalij, ki pomagajo zmanjšati vnetje. Te fitokemikalije vsebujejo reservatrol, antocianine in kurkumin, ki zavirajo proizvodnjo prostaglandinov, sprožilcev vnetja. Kislo zelje je bogat vir encimov, vitaminov, koristnih bakterij in mlečne kisline, ki skrbijo, da je naše črevesje zdravo in da v njem ni vnetja.
Kislo zelje je bogat vir železa, ki zvišuje metabolno stopnjo in izboljšuje prekrvavitev. Hkrati nas oskrbuje z veliko energije in krepi naš imunski sistem. Postopek fermentacije, ki ga uporabljamo za pripravo kislega zelja, je ključen za ohranjanje železa. Poleg tega kislo zelje našemu telesu pomaga absorbirati toliko železa, kolikor se le da. Kislo zelje prav tako pomaga ohranjati zdravo črevesno floro, ki spodbuja tvorbo protiteles, ker preprečuje razmnoževanje škodljivih bakterij. Če boste vsak dan pojedli zvrhano žlico kislega zelja, vas bo to učinkovito ščitilo pred različnimi okužbami, od vnetij sečil do navadnega prehlada.
Probiotiki, vitamin K in vlaknine v kislem zelju krepijo zdravje srca in ožilja, saj pomagajo znižati ravni holesterola LDL oziroma slabega holesterola. Vitamin K ima pomembno vlogo pri reguliranju ravni koncentracije kalcija v telesu in pri strjevanju krvi. Zelje je ena redkih rastlin, ki vsebujejo menakinon (vitamin K2) za preprečevanje nalaganja kalcija v arterijah. Skodelica kislega zelja vsebuje 6,6 mikrograma vitamina K2. Raziskave so pokazale, da se tveganje za srčne bolezni zmanjša za devet odstotkov, če vsak dan zaužijemo deset mikrogramov vitamina K2.
Pomaga pri hujšanju in izboljša počutje
Kislo zelje pomaga ohranjati zdravo telesno težo, koristno pa ga je jesti tudi tedaj, ko se trudimo shujšati. Bogato je s probiotiki in vlakninami ter ima zelo majhno kalorično vrednost. Topne vlaknine, ki jih vsebuje, zmanjšujejo apetit in pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro. Raziskave so med drugim pokazale, da nekateri probiotiki v kislem zelju zmanjšujejo absorpcijo maščob med dieto in s tem pomagajo pri hujšanju. Probiotiki so odlična izbira za ljudi, ki bi se radi znebili nekaj odvečne telesne maščobe, ne da bi v okviru svoje diete zaužili manj hranilnih snovi.
Morda se sliši neverjetno, toda vse, kar pojemo, neposredno vpliva tudi na naše počutje. Če boste torej svoj želodec redno polnili s kakovostnimi hranili, boste bolj srečni, hkrati pa boste manj pod stresom. Fermentirana živila, kot je kislo zelje, vsebujejo veliko probiotikov ter pomagajo obvladovati stres in krepiti zdravje možganov. Probiotiki nas ščitijo pred depresijo, stresom, tesnobo, avtizmom in celo pred nekaterimi motnjami, denimo pred obsesivno-kompulzivno motnjo. Kislo zelje vsebuje tudi nekatere minerale, ki uravnavajo razpoloženje in pozitivno vplivajo na zdravje možganov, vključno s cinkom in magnezijem. Magnezij in cink sta pomembna minerala, ki spodbujata proizvodnjo hormonov sreče, serotonina in dopamina, po zaslugi katerih se počutimo zadovoljni in srečni.
Kislo zelje pomaga zmanjševati tveganje za razvoj raka. Zelje vsebuje antioksidante in druge snovi, ki zmanjšujejo tveganje za raka, ker izničujejo nevarne učinke prostih radikalov. Nekatere snovi v zelju pomagajo zmanjševati škodo na celicah. Mutacije celic, pretirano razmnoževanje celic in poškodbe DNK lahko povzročijo nastanek tumorjev. Z uživanjem kislega zelja lahko preprečimo, da se predrakave celice spremenijo v rakave. Neka študija je pokazala, da obstaja pri ženskah, ki pojedo tri porcije kislega zelja na teden, za 72 odstotkov manjše tveganje, da zbolijo za rakom.
Hranilne vrednosti kislega zelja
Sto gramov kislega zelja ima le 24 kalorij in ne vsebuje nobenih maščob. Vsebuje pa štiri grame ogljikovih hidratov, 2,5 grama vlaknin in 1,6 grama beljakovin. Če boste za kosilo ali večerjo pojedli eno samo zvrhano žlico kislega zelja, boste zaužili dovolj zdravju koristnih hranil. Zelje namreč zelo ugodno vpliva na prebavo, ima pa tudi številne druge koristne učinke na zdravje. Toda preden ga postrežete, ga na hitro sperite pod hladno vodo, da z njega odplaknete odvečno sol. Priporočljivo je tudi, da namesto pasteriziranega kislega zelja raje izberete nepasterizirano. S pasterizacijo namreč uničimo tudi vse koristne bakterije v kislem zelju, tudi probiotične.
Okrepi kosti
Kislo zelje vsebuje vitamin K2, ki pomaga ohranjati zdrave in močne kosti. Vitamin K2 aktivira specifični beljakovini, ki se vežeta na kalcij. Tako poskrbi, da ostanejo naše kosti še dolgo zdrave in močne. Hkrati pomaga aktivirati tvorbo in mineralizacijo beljakovin, nujnih za razvoj kosti. Raziskave so pokazale, da so ženske, ki so jedle prehranska nadomestila z vitaminom K2, po menopavzi izgubile manj kostne gostote, poročale pa so tudi o manj zlomih.
Koži daje mladosten videz
Vitamini C, K in A v kislem zelju poskrbijo, da je koža videti napeta in sijoča. Vitamin C pomaga ohranjati zdravje kože, saj spodbuja proizvodnjo kolagena, uspešno se bori proti prostim radikalom. Vitamin A pomaga preprečevati škodo zaradi izpostavljanja sončnim žarkom, ker preprečuje razkroj kolagena. Kislo zelje vsebuje tudi veliko žvepla, ki učinkovito preprečuje vnetje kože. Ima namreč antibakterijske lastnosti, hkrati pa spodbuja nadomeščanje odmrlih celih kože z novimi.