Leta 2016 je bila 30-letna Kathryn Wilson tipična ženska iz Sydneyja. Živela je v delu meščanske hiše, delala kot grafična oblikovalka in imela nekje spravljeno zaprašeno diplomo iz umetnosti. Potem ko so ji diagnosticirali zelo redko obliko tumorja ob medenici, je prestala izjemno zapletene in agresivne terapije, zaradi katerih je bila naslednji dve leti priklenjena na bolniško posteljo oziroma je morala ostati za štirimi stenami svojega doma. Prilagajanje izginjajočega socialnega življenja v nekaj, kar se je odvijalo v dveh sobah in na terasi, ji je predstavljalo velik izziv, a prav ta osredotočenost se je izkazala za bistveno pri iskanju zadovoljstva v njenem spremenjenem načinu življenja.
Ceniti ljudi in dogodke
"Najprej moraš svoj svet zmanjšati," pove Wilsonova. "Naučiti se moraš ceniti ljudi in dogodke, ki so v tvojem trenutnem polju - bolj ko vse tisto, česar ni mogoče imeti v tistem trenutku. Obkrožen moraš biti s stvarmi, ki jih imaš rad - to je tvoj balon." Na njenem novem seznamu so bile lončnice, vse o Dwaynu "the Rock" Johnsonu in odkrivanje, kateri rezanci, pripravljeni v dveh minutah, so boljši.
Za večino ljudi je dom kraj, kjer bomo preživeli čas, dokler omejitev zaradi pandemije ne bodo preklicali, zato ga morate preživeti nekje, kjer si res želite biti, svetuje. "Obdajte se z umetninami, ki so vam všeč. Če vam ni všeč stara posteljnina, si kupite novo. Ne mislim, da se lahko z nakupovanjem izkopljete iz tega, a zelo veliko časa boste preživeli v postelji, zato zamenjajte vse, kar vas pri vsakodnevnih opravilih doma moti."
Osamljenost je bila del njene realnosti. Vsakodnevni stiki s partnerjem in nekaj prijatelji so ji pomagali, vendar so bili težki vsi trenutki vmes. Na voljo je veliko resničnostnih oddaj o prenovah in o težavah drugih ljudi, še zlasti o napakah pri oblikovanju, ki so zabavnejše kot lastne, je v tem času ugotovila. A samo zato, ker se je vaš fizični svet skrčil, ni rečeno, da ne morete biti turist. "Internet nima meja, zato je zdaj pravi trenutek, da si ogledate dokumentarne filme, si privoščite videoigre in raziskujete čudaške subkulture."
Najti smisel
Wilsonovo je pritegnil skandinavski noir (zanimivost: snemajo samo ob oblačnih dnevih) in Ru Paul’s Drag Race. A ni le gledala oddaj, brala je o zgodovini, razmišljala in sledila komentarjem. "Izkoristite gravitacijo in postanite močnejši kot kadarkoli." In če se niste nikoli zanimali za igrice, je okoli vas veliko ljudi, ki so prav tako začetniki. "Prilagoditi morate svoje razmišljanje: nimate premalo časa, čas morate samo nekako napolniti," razmišlja. "Ko vam ni treba nikjer biti, si lahko vzamete čas tudi za sendvič. Ne bodite ustrežljivi, vzemite si čas za svoje kosilo in si privoščite dobrote. Obroki so zelo pomemben del dneva, zato naj postanejo nekaj, česar se vsak dan veselite."
Imeti v življenju smisel koristi in mnogi ljudje ga najdejo pri nudenju pomoči drugim - a ko je to, da ostanemo doma, vsa pomoč, ki jo lahko nudimo svoji skupnosti, Wilsonova priporoča, naj vsak dan zaznamuje manjši dosežek. Mogoče lahko pošljete elektronsko sporočilo sorodniku, navlažite trdovraten madež ali prišijete gumb. Ni nujno, da je dejanje veliko, toda prepreči lahko, da bi dan zdrsnil v naslednjega in bi končali v oblaku Netflixa in prigrizkov.
Veliko nasvetov o tem, kako preživeti čas v izolaciji, poudarja pomen rutine, sploh glede vadbe in zdrave prehrane. In če se zdaj odločimo, da bomo zaradi nuje prvič doma spekli kruh, nikoli nismo imeli toliko ljudi, s katerimi lahko to izkušnjo delimo. A seznam opravil je bil pri Wilsonovi osnovnejši: "Pomembno je ločiti med pižamo in dnevnimi oblačili. Ne mislim, da bi morali po hiši nositi džins, a izplača se investirati nekaj denarja v kvalitetnejša oblačila za prosti čas."
Tako v bolnišnici kot doma so ji dostavljavci predstavljali stik s svetom. "Zdaj ni čas, da se zmrdujemo nad stroški za dostavo. Enkrat sem si naročila kavo pri McDonald’su ob 6. uri zjutraj in limonado ob 22. uri zvečer. Pijači sta stali 3,35 avstralskega dolarja, dostava pa pet dolarjev, a dobila sem, kar sem potrebovala."
Zdaj se Wilsonova počuti dobro. V remisiji bolezni se je spet naučila voziti kolo. In čeprav je njeno življenje zdaj drugačno, si še vedno pripravlja rezance, ki so skuhani v dveh minutah. V času nepredvidljive krize, v kateri smo se zdaj znašli vsi, svetuje, naj si ljudje privoščijo počitek. "Mislila sem, da se bom v času zdravljenja naučila nemščine, a v resnici sem samo veliko gledala televizijo. Nič ni narobe, če smo do sebe zaščitniški, da živimo v svojem balonu in počnemo le, kar nas veseli - od izolacije ne bi smeli imeti drugih koristi."
