Vsega so torej krivi primitivci, a ne tisti navadni, ampak, tako moj govornik, mutirani. Eden tistih, ki so tudi doživljali primitivizem na svoji koži, srbski pisatelj Filip David, velik nasprotnik Miloševićevega režima, ki je bil zaradi tega celo na seznamu za likvidacijo, je opisal primera nacionalistično mutiranega primitivizma iz časov vojne v Bosni. Politični vodja je na obisku pri vojnih invalidih rekel: "Veseli me, da vas je toliko." Ljudje, ki so zaradi njega ostali brez rok, nog, oslepeli, dihajo s polovico pljuč, so mu navdušeno vzklikali. Drugi politik je na očitek, da njegov narod nikjer nima več prijateljev, rekel, da pa enega imajo, Jezusa Kristusa. In bil deležen ovacij. "Primitivizem lahko postane masovna in državna kultura in njegovi idoli postanejo idoli množic. Takšen je še posebno nevaren, navzoč na vsakem koraku, vse življenje je prežeto z njim. Fanatiki, združeni v sovraštvu, so sposobni brez trohice vesti izvesti tudi najhujše reči, ker so brez moralnih dilem. Vse bi si podredili, so megalomani, ki se ne znajo zaustaviti," je zapisal.
Primitivci torej res že dolgo niso samo preprosti ljudje, ki ne vedo, kaj bi s seboj, so tudi intelektualci, ki na ta način vzpostavljajo družbo zasužnjenega uma in zožene zavesti, kolektivizma, populizma, uničujejo vsako razmišljanje, vsak vzpon duha. So v prvih vrstah boja proti individualizmu, imajo radi prostaštvo in druge primitivce, poenostavljajo, ustvarjajo svoj svet, svojo kulturo, književnost, glasbo, imajo svoje zvezdnike.
David je rešitev videl v miru. V nekriznih, mirnih obdobjih se namreč primitivci ugnezdijo v svojem okolju in so videti kot uglajene osebe z dostojnim videzom in z vljudnim obnašanjem. Če se ne pojavijo zanje ugodne okoliščine, se iz teh ličink ne izležejo škodljivci, ki od znotraj nagrizejo vse, česar se dotaknejo. Mir, torej, z nami.