Obsežna študija, ki so jo izvedli v 16 evropskih državah, je pokazala, da lahko matere z dojenjem za kar 25 odstotkov zmanjšajo tveganje, da bo njihov otrok debel, poroča The Guardian. Izvedenci Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki so opravili raziskavo, pozivajo pristojne oblasti, naj ženskam zagotovijo več pomoči pri dojenju in jih bolj spodbujajo k njemu ter hkrati zajezijo marketinške kampanje za industrijsko pripravljene mlečne formule, s katerimi poskušajo njihovi proizvajalci ženske po besedah glavnega avtorja študije, dr. Joaoja Brede, prepričati, da ni nujno, da je materino mleko bolj zdravo za njihove otroke.
"Potrebujemo več ukrepov za spodbujanje dojenja, med drugim ustrezno plačan porodniški dopust," meni dr. Breda iz evropskega urada WHO za preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi. "Zajeziti bi morali neustrezno trženje mlečnih formul, zaradi katerega so nekatere matere prepričane, da so te za njihove otroke boljše kot materino mleko."

Priporočilo šestih mesecev

Raziskava je sicer pokazala, da je več kot 77 odstotkov otrok po vsej Evropi dojenih. Toda ta delež se po državah močno razlikuje. Na Irskem svojih otrok denimo ni dojilo kar 46 odstotkov mater, v Franciji pa 34 odstotkov. WHO priporoča, da ženske svoje otroke prvih šest mesecev izključno dojijo, če jih le lahko.

Mlečne formule s preveč inzulina

Študija WHO, ki so jo njeni avtorji predstavili na Evropskem kongresu o debelosti v Glasgowu in objavili v strokovni reviji Obesity Facts, med drugim navaja, da obstaja cela vrsta razlogov, zakaj dojenje otroke ščiti pred debelostjo. Eden je denimo ta, da matere z izključnim dojenjem odložijo uvajanje goste hrane, ki ima lahko visoko energijsko vrednost. Obstajajo tudi dokazi, da imajo otroci, ki so jih hranili z industrijsko pripravljenimi mlečnimi formulami, višje ravni inzulina v krvi, posledica česar je lahko kopičenje maščob. Pomemben dejavnik je lahko po mnenju dr. Brede tudi bolj zdrav življenjski slog družin, v katerih ženske dojijo svoje otroke. Ženskam bi morali ne glede na vse to povedati, da dojenje otroke ščiti pred debelostjo. "Dojenje ima res močan varovalni učinek, za kar obstajajo številni dokazi. Koristi dojenja so neverjetne in to je treba ljudem povedati," poudarja Kate Brinthworth s Kraljevega kolidža za babištvo. Po njenih besedah bi morali ženske še bolj spodbujati k dojenju.
"Ženskam bi morali po porodu zagotavljati več pomoči pri dojenju, babice pa bi morale imeti na voljo več časa, da od mater izvedo, kakšno pomoč potrebujejo," še meni Brinthworthova. "Matere imajo takoj po porodu občutek, da babice in drugi zaposleni v porodnišnici nimajo časa, da bi jim svetovali in bili v podporo, ki bi jo potrebovale, da bi dojenje nadaljevale. Toda najbolj pomembno je, da spoštujemo odločitev vsake matere o tem, kako bo hranila svojega otroka. In če se ženska iz kateregakoli razloga odloči, da ne bo dojila, moramo to spoštovati in jo pri tem podpreti."
Sue Ashmore, direktorica Unicefove pobude novorojencu prijazna porodnišnica, pravi: "Človeško oziroma materino mleko je zaradi svoje edinstvene sestave najprimernejše za otroke. Ne le da igra vlogo otrokovega prvega cepiva, saj ga zaščiti pred okužbami, ampak tudi dolgoročno vpliva na njegovo zdravje in razvoj. Med drugim ga varuje pred debelostjo. Poleg tega je dojenje izredno čustvena tema, saj v veliko družinah otroci niso dojeni ali pa se matere soočajo s travmo zaradi tega, ker se trudijo dojiti, vendar dojenje nikakor ne steče. Bolj si moramo prizadevati za to, da bi matere naučili dojenja, potrebujemo pa tudi ustrezne politike, ki jim bodo omogočile, da bodo lahko svoje otroke nemoteno dojile vsaj do njihovega prvega rojstnega dne."