Strokovne revije so polne člankov o obetavnih novih terapijah za zapletena zdravstvena stanja ali na novo odkritih koristnih učinkih določenih navad ali načinov vedenja za zdravje. Le kdo ne bi rad brez slabe vesti pil kave ali jedel čokolade?

Nemški in britanski raziskovalci so na začetku tega leta objavili izsledke študije, za katero so letos prejeli tako imenovano Ig Nobelovo nagrado za medicino. V okviru svoje študije so namreč ugotovili, da lahko seks, ki se konča z orgazmom, odmaši zamašen nos, in to enako učinkovito kot kapljice za nos oziroma razni drugi nosni dekongestivi. Ig Nobelove nagrade so satirične nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke, ki ljudi najprej nasmejijo, nato pa pripravijo k razmišljanju. Letos nagrajena študija si vsekakor zasluži, da jo pristojni kritično ovrednotijo, preden sprejmejo odločitev, da lahko zdravniki parom, ki jih pesti zamašen nos, čisto zares predpišejo orgazem.

Dobro zasnovana študija

Pri kritičnem vrednotenju neke raziskave je pomembno, da najprej preverimo notranjo veljavnost (interno validnost) njenih ugotovitev. Pri tem nas zanima, ali bi lahko na rezultate morda vplivali drugi dejavniki, na primer pristranskost zaradi neustrezne zasnove študije ali načina njene izvedbe? Nato bi morali preveriti zunanjo veljavnost ugotovitev oziroma to, ali so sploh posplošljive na širšo populacijo ali pa so omejene zgolj na preučevani vzorec.

Poleg tega bi morali tako kot pri večini študij, ki niso randomizirane, dvojno slepe in kontrolirane s placebom, upoštevati še druge dejavnike, da bi ugotovili obstoj vzročno-posledičnih povezav ter tudi to, ali so njihove ugotovitve združljive z drugimi dokazi in biološko verjetnostjo oziroma ali so v skladu z uveljavljenim razumevanjem naših teles.

Nemško-britanska študija očitno ni bila dvojno slepa (pari so vedeli, da bodo morali imeti v okviru nje spolne odnose), bila pa je tudi manj obsežna, saj je pri njej sodelovalo samo 18 heteroseksualnih parov, pri čemer je bil vsak subjekt svoj lastni "kontrolni" subjekt. To pomeni, da je vsak udeleženec izvedel intervencijo (spolni odnos z orgazmom), nato pa naslednji dan uporabil še nosni dekongestiv. Pretok zraka skozi nos so jim izmerili petkrat: pred seksom, takoj po orgazmu in nato še trikrat z enournim presledkom.

Subjekti so izpolnili vprašalnik, da so raziskovalci preverili, kdo med njimi je imel v preteklem mesecu že težave zaradi zamašenega nosu. Najprej je vsak udeleženec študije sam subjektivno ocenil delovanje svojega nosu, nato pa še objektivno s prenosno napravo za merjenje pretoka zraka. Študija je bila torej dobro zasnovana in tudi opravljena. Ima eno samo majhno napako: nekateri udeleženci se niso bili sposobni osredotočiti pri uporabi merilne naprave pred seksom in takoj po njem, zato raziskovalci niso mogli pridobiti vseh podatkov.

V okviru študije se je izkazalo, da se je pretok zraka skozi nos takoj po orgazmu izboljšal, in sicer v podobni meri kot naslednji dan po uporabi nosnega dekongestiva (zdravila). Toda koristni učinek spolne aktivnosti je bil v primerjavi z učinkom nosnega dekongestiva le kratkoročen, saj so udeleženci študije že nekaj ur po seksu znova poročali o zamašenem nosu. Po pričakovanjih so izboljšan pretok zraka skozi nos opazili le tisti udeleženci študije, ki so imeli že prej težave zaradi zamašenega nosu.

V raziskavi je omenjena teorija "refleksne nazalne nevroze", ki jo je leta 1897 utemeljil nemški otorinolaringolog Wilhelm Fliess, tesni prijatelj Sigmunda Freuda. Oba sta verjela, da so nevroze večinoma posledica seksualnih težav. Fliess je teoretiziral, da obstajajo v nosu specifične "genitalne točke", ki vplivajo na delovanje spolovil. Toda njegova teorija ni bila nikoli znanstveno preverjena in je zato utonila v pozabo. Po drugi strani pa je znano, da telesna vadba izboljša pretok zraka skozi nos in da ta učinek traja tudi do 30 minut po koncu telesne aktivnosti.

Orgazem odmaši zamašen nos

Študija ima nekatere omejitve. Med njimi sta denimo majhen vzorec udeležencev oziroma parov ter ritem merjenj pretoka zraka skozi nos. Toda na splošno so raziskovalci v okviru nje prišli do dokaj prepričljivih dokazov, da orgazem odmaši zamašen nos, pa čeprav za samo kakšno uro.

"Menim, da noben drug način za odmašitev zamašenega nosi ni tako zabaven kot seks," je dejal eden od raziskovalcev. Prejemniki letošnje Ig Nobelove nagrade za medicino predlagajo izvedbo dodatnih študij, v okviru katerih bi preverili, ali ima podoben učinek tudi masturbacija ter ali lahko več zaporednih orgazmov ta učinek podaljša. Ljudem, ki imajo težave z zamašenim nosom, priporočajo, naj za zdaj še ne zavržejo svojih kapljic za nos. Kljub temu smo lahko vsi veseli, da lahko seksu in orgazmu pripišemo še en koristen učinek za zdravje.

- David King je predavatelj družinske medicine na avstralski univerzi v Queenslandu.