Leta 1594 se omenja mariborski lekarnar Janez (Johann) Paulus. Mariborski mestni očetje so mu brezplačno dali prostor za lekarno v mestni hiši (rotovžu), zato se je od takrat imenovala Mestna lekarna.
1595
Protestantski cerkveni inšpektor Klement Welzer je dosegel, da so na Betnavi postavili lesen avditorij za božjo službo. Opomini in ukazi deželnega kneza, naj meščani ne obiskujejo Betnave, niso zalegli. Novo cerkveno središče je bilo deležno celo deželne podpore. Cerkvena občina je poleg predikanta vzdrževala tudi učitelja, ki pa je opravljal tudi posle cerkovnika in grobarja. Kljub novim pridobitvam pa so protestanti to cerkveno postojanko šteli le kot začasno, saj so upali, da se bodo lahko kmalu preselili v mesto Maribor. Tako je predikant na skrivaj hodil v mesto in tam opravljal božjo službo.
1596
Tega leta se omenja Rožna ulica.
Prvič se omenja mizarski ceh. Prej je namreč mizarska dela opravljal rokodelec z imenom skrinjar (schreiner), saj je bila skrinja v starejši dobi eden glavnih pohištvenih kosov. Mizarjem je cehovska pravila v letu 1596 potrdil nadvojvoda Ferdinand II., hranjena pa je potrditev pravil po Mariji Tereziji iz leta 1753.
Ključ od shrambe je hranila žena špitalskega mojstra
1597
Mariborčani so za mestnega sodnika izvolili protestanta Luko Hoferja. V pisni prošnji, s katero so se obrnili na deželnega kneza, da bi potrdil izvolitev, so meščani katoliške in protestantske veroizpovedi soglasno izjavili, da jih je tako malo, da komaj zmorejo zapolniti mesta svetnikov in da v tem času ne morejo izbrati drugače, kot so.
1598
Omenjata se Mala slovenska ulica in Mala ulica.
Bila je izdana deželnoknežja inštrukcija za mestni špital in za ustanovo predvidela dva špitalska mojstra, ki naj bi bila iz vrst katoličanov: eden naj bi veljal za vrhovnega špitalskega mojstra, drugi pa naj bi kot "hišni oče" s svojo družino prebival v špitalu in s služinčadjo skrbel za oskrbovance. Zadolžen je bil tudi za red v ustanovi in prijateljstvo med oskrbovanci; dolžan je bil zgladiti vsakršne razprtije in sovraštvo med njimi. Moral je imeti natančen pregled nad vsemi dohodki in izdatki, njegov kletar pa mu je bil dolžan dati obračun o porabljeni količini vina na teden. Vsak nakup vina ali žita, kakor tudi vsaka prodaja, je moral biti opravljen z vednostjo obeh špitalskih mojstrov ali pa vsaj z vednostjo enega izmed članov mestnega sveta.
