Vojislav Bercko
Negotovosti je (skoraj) konec, Joe Biden je 46. predsednik Združenih držav Amerike. Po štirih dneh mučnega povolilnega čakanja in preštevanja glasov ter števila elektorjev so največje ameriške televizijske mreže tega 77-letnika razglasile za predsednika, čeprav v nekaterih ameriških zveznih državah glasovnice še štejejo, v Georgiji pa bodo zaradi minimalne razlike med tekmecema (potrebna je najmanj 0,5-odstotna) celo šteli na novo. Toda to je skoraj nepomembno: Biden je osvojil 279 (po drugem štetju celo 290) elektorskih glasov od 270 potrebnih in premagal dosedanjega predsednika Donalda Trumpa. Pol ure kasneje so Bidnovo zmago razglasili še v Nevadi, kar pomeni še šest glasov več. Ta ostaja pri 213 osvojenih elektorskih glasovih in glede na trende si jih lahko obeta še največ 15. Daleč premalo, s tem, ko so v Pensilvaniji razglasili Bidna za zmagovalca in mu podelili 20 elektorskih glasov, pol ure kasneje pa so enako storili tudi v Nevadi in mu dali še šest glasov več, je Trump izgubil še zadnje teoretične možnosti. Vsaj za zmago na volitvah. Toda Trump se ne da: "Te volitve še niso končane," je ocenil kmalu po razglasitvi Bidnove zmage. "Vsi vemo, zakaj Biden tako hitro nastopa kot zmagovalec in zakaj mu vsi zavezniki v medijih tako pomagajo: nočejo, da pride na dan resnica," je dejal.
Predsednik vseh Američanov
Biden je v prvem odzivu na Twitterju zapisal, da je počaščen, in obljubil, da bo predsednik vseh Američanov. "Amerika, počaščen sem, da si me izbrala za vodenje naše velike države," je sporočil nekdanji ameriški podpredsednik. "Delo, ki je pred nami, bo težko, vendar vam obljubljam, da bom predsednik vseh Američanov, ne glede na to, ali ste glasovali zame ali ne," je poudaril. "Ohranil bom zaupanje, ki ste ga položili vame," je še tvitnil. Sicer je že v petek zvečer napovedal, da bo zmagal, a zmage ni uradno razglasil, kot je to storil v sredo Trump, ko še ni bilo preštetih več kot 33 milijonov glasovnic. "Poglejte kaj se je zgodilo od včeraj. Zaostajali smo v Georgii, sedaj vodimo in bomo zmagali. Zaostajali smo v Pensilvaniji in bomo zmagali. Zmagujemo v Arizoni, zmagujemo v Nevadi. Smo na poti do več kot 300 elektorskih glasov. Poglejte tudi število glasov na nacionalni ravni," je dejal Biden, ki je doslej dobil okoli 74,5 milijona glasov volivcev po ZDA, Trump pa 70,3 milijona.
Jasno je sicer, da se 74-letni nepremičninski mogotec iz New Yorka, ki je tri leta, devet mesecev in 17 dni kot predsednik ZDA korenito spremenil svet in ZDA, ne bo umaknil brez boja. To preprosto ni v njegovi naravi, v skladu z njegovimi načeli. Vedno hoče zmagati.
Nobenega dvoma ni, da bo njegova kampanja še bolj množično vlagala tožbe na vseh mogočih sodiščih, tako na ravni zbeznih držav kot na zveznem nivoju. Donatorje so že zaprosili za najmanj 60 milijonov dolarjev, dai bi se vrnili med politično žive. Trump ne jenja s svojimi obtožbami, da so volitve ukradene. Tako je v petek znova obtožil demokrate, da po torkovih volitvah štejejo "nezakonite glasove". V izjavi za javnost je še zapisal, da bo nadaljeval pravni boj. Po njegovih besedah si Američani zaslužijo popolno preglednost štetja glasovnic. "Ne gre več le za ene volitve. Gre za integriteto celotnega našega volilnega procesa," je še zapisal v sporočilu in demokrate še enkrat več obtožil, da se upirajo temeljnemu načelu, da je "treba prešteti vse zakonite glasove ter da se ne sme šteti nobenih nezakonitih glasov". "Nadaljevali bomo ta proces v vsaki točki zakona, da bi zagotovili, da bodo imeli Američani zaupanje v našo vlado," je zapisal. "Nikoli se ne bom nehal boriti za vas in naš narod," je sklenil. Da misli resno, je podkrepil s serijo tvitov.
Dosti dela za novega predsednika
Toda najhujši pravni udarec je doživel prav v Pensilvaniji. Sodnik ameriškega vrhovnega sodišča Samuel Alito je namreč v petek zavrnil zahtevo pensilvanskih republikancev, da bi takoj ustavili štetje glasovnic, ki so prispele po pošti in za katere je bilo jasno, da gredo na roko Bidnu. S tem je tudi odprl vrata sobotni razglasitvi Bidnove zmage. Košarico so republikancem pred tem dali tudi sodniki v Georgiji.
Joeja Bidna, ki bo 20. novembra dopolnil 78 let, bo po zaprisegi 20. januarja prihodnje leto čakalo peklensko težko delo. Najprej se bosta morala država in njeno politično vodstvo dosti odločneje spopasti z epidemijo covida-19, ki je doslej v ZDA terjala že okoli 240 tisoč mrtvih in najmanj deset milijonov okuženih, hkrati pa skrbeti, da se gospodarstvo ne sesuje. Na zunanjepolitičnem področju bo v skladu z obljubami skušal vrniti ZDA v pariški podnebni sporazum in Svetovno zdravstveno organizacijo, stabilizirati Nato in odnose z EU, pogojno oživiti pogajanja z jedrskim Iranom in drugo. Predvsem pa se bo moral truditi poenotiti Američani, ki so v teh časih bolj razdeljeni kot kdajkoli po državljanski vojni pred več kot 150 leti.
