Za skoraj polovico svetovnega prebivalstva že veljajo stroga pravila, ki omejujejo vsebnost transmaščob v živilih, je danes sporočila svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je podelila prva potrdila o napredku pri odpravljanju industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin. Države, ki pri tem zaostajajo, pa je pozvala, naj sledijo trendu.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je prva potrdila o napredku na slovesnosti v Ženevi danes podelil Danski, Litvi, Poljski, Savdski Arabijai in Tajski, piše na spletni strani WHO. Potrdila dobijo države, ki izvajajo najboljše prakse in jih podprejo s strogimi sistemi spremljanja in izvrševanja.
Najboljša praksa za odpravo transmaščob pomeni bodisi državno omejitev na dva grama industrijsko proizvedenih transmaščob v 100 gramih skupnih maščob v vseh živilih bodisi prepoved proizvodnje ali uporabe delno hidrogeniranih olj.
Organizacija je leta 2018 pozvala k odpravi industrijsko proizvedenih maščobnih kislin v živilih po vsem svetu do leta 2023, saj so dokazano povzročile 500.000 prezgodnjih smrti na leto.
Cilj ni bil dosežen, preložili so ga na leto 2025. Se je pa močno povečalo število držav, ki izvajajo politike najboljših praks glede strupenih snovi. Medtem ko je leta 2018 tovrstne prakse izvajalo 11 držav, v katerih živi skupno šest odstotkov svetovnega prebivalstva, so danes razširjene v 53 državah s skupno 46 odstotki svetovnega prebivalstva. Po ocenah WHO na ta način rešijo kakih 183.000 življenj letno.
"Transmaščobe nimajo nobenih znanih koristi za zdravje, prinašajo pa ogromna tveganja," je poudaril Tedros.
Proizvajalci transmaščobe pogosto uporabljajo v pakiranih živilih, pecivu, oljih za kuhanje in namazih, ker omogočajo daljši rok trajanja in so cenejše od nekaterih alternativ.
