Od 5. aprila bo Slovenija po vzoru razvitejših držav omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Odslej bo veljalo, da bodo živila lahko vsebovala največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob. Omejitev bo veljala za vsa živila, vključno s tistimi, ki so uvožena ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Med živili, ki vsebujejo škodljive transmaščobne kisline, ki jih telo sicer ne potrebuje, so razni rogljički, napolitanke, piškoti, vaflji in drugi podobni prigrizki.
Dvakrat bolj nevarne kot nasičene maščobne kisline
Po poročanju Siola naj bi bili prav rogljički najbolj vzorčen primer izdelka, ki vsebuje transmaščobe. V Pekarni Pečjak jih že 12 let pripravljajo brez nevarnih maščob. "Zamenjati smo morali margarine. Te, ki smo jih prej uporabljali, so vsebovale od 30 do 40 odstotkov transmaščobnih kislin, tako da smo bili prvi, ki smo začeli uvajat margarine, ki so brez transmaščobnih kislin," je za Siol povedal Silvester Pečjak, direktor Pekarne Pečjak.
Oseba, ki dnevno zaužije pet gramov transmaščob, kar je približno pest napolitank, je tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni enako, kot če dnevno pokadimo pet cigaret, poroča Siol. Specialist kardiologije Zlatko Fras je za omenjeni portal dejal, da transmaščobe za telo pomenijo kratkoročno ugodje, kar je zavajajoče. "V možganih imamo predel, ki je občutljiv na količino maščob v okolici, in če je ta količina visoka, se počutimo bolje."
Poleg tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni transmaščobe prinašajo še kup drugih nevšečnosti. Kot je za Siol povedal Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete, so tudi rakotvorne in povišujejo holesterol ter so dvakrat bolj nevarne kot nasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v živilih živalskega izvora. Po besedah strokovnjaka povzročajo tudi zgodnji nastanek demence in upad kognitivnih lastnosti.
Ob koncu je Fras za Siol dejal, da je za izboljšanje kognitivnih lastnosti in poznejši razvoj demence priporočljivo uživanje olivnega olja. Slednje sodi med zdrave, nenasičene maščobe.
Kaj pravijo na NIJZ?
Rastlinska olja so občutljiva živila oziroma sestavine živil, predvsem na zraku in svetlobi so dovzetna za procese kvarjenja – avtooksidacije, ki vodijo do poznane žarkosti. Zaradi potreb živilske industrije po bolj stabilnih maščobah in maščobah, ki se lažje oblikujejo, se olja lahko delno ali v celoti hidrogenirajo. Tako nastanejo trdne ali poltrdne maščobe, ki so bistveno bolj obstojnejše in zato bolj zaželene v prehrambenih izdelkih. Kot stranski produkt delne hidrogenacije nastajajo t. i. transmaščobe, ki so postale del naše prehrane. Transmaščobe nastajajo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, npr. pri cvrtju. S transmaščobami se človek sicer srečuje že dolgo, saj jih naravno najdemo v mesu in mleku prežvekovalcev, kar je posledica delovanja mikroorganizmov v njihovem prebavnem traktu, vendar te ne predstavljajo groženj zdravju, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Za postopke delnega hidrogeniranja maščob, ki se žal še vedno uporabljajo z namenom podaljševanja obstojnosti in izboljševanja teksture prehrambenih izdelkov, obstaja že vrsta novejših tehnologij in surovin, s katerimi se vsebnost transmaščob v končnih izdelkih uspešno zmanjšuje ali celo izbolšuje maščobnokislinska sestava ki je za zdravje bolj ugodna. (NIJZ)
