Tihanovska proti Lukašenku brez možnosti

STA
09.08.2020 20:10

"Zadnji evropski diktator" naj bi bil pometel s konkurenco, saj mu nocojšnji uradni vzporedni rezultati obetajo skoraj 80 odstotkov glasov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dolga vrsta pred enim od volišč v beloruski prestolnici
Tatyana Zenkovich

V Belorusiji sodanes potekale predsedniške volitve, na katerih si je "zadnji diktator Evrope" Aleksander Lukašenko želel zagotoviti še šesti mandat. In glede na nocojšnje izide uradnih vzporednih volitev je dolgoletnemu predsedniku zlahka uspelo, saj naj bi prejel 79,7 odstotka glasov, njegova presenetljiva izzivalka Svetlana Tihanovska pa po poročanju STA menda le 6,8 odstotka.
Večina volišč se je zaprla ob 19. uri po srednjeevropskem času, nekatera pa so ostala odprta dlje zaradi velikega navala volivcev. Ponekod niso mogli glasovati, saj je zmanjkalo glasovnic. Nihče ni računal s tako veliko udeležbo, je ob tem dejala vodja volilne komisije Lilija Jermošina. Lukašenkovi nasprotniki so sicer opozarjali na številne nepravilnosti in poskuse volilnih manipulacij in so že za sinoči napovedali protesti proti goljufijam na volitvah.

Nič mimo nadzora

Tihanovska je že tedne pred volitvami polnila beloruska mesta s svojimi podporniki. Mati dveh otrok, izobražena prevajalka ter učiteljica angleščine in nemščine, je mnoge Beloruse navdajala z upanjem, da bi kljub pomanjkanju političnih izkušenj po 26 letih mogla Lukašenka spraviti s čela države. V politično tekmo jo je vrgla aretacija njenega moža, ki tako ni mogel kandidirati. Tihanovska je v primeru zmage obljubljala, da bo izpustila priprte opozicijske kandidate in v pol leta organizirala nove, poštene volitve.
Lukašenko, ki mu očitajo kršenje človekovih pravic, se je boril do zadnjega diha. Predvolilni čas so zaznamovali predvsem aretacije vidnejših opozicijskih kandidatov in očitki Lukašenka Rusiji, češ da naj bi se vmešavala v volitve. Tudi dan pred volitvami so izvedli več aretacij, med drugim so začasno prijeli eno ključnih sodelavk Tihanovske Marijo Kolesnik, ki pa so jo medtem že izpustili na prostost. O aretacijah so poročali tudi na dan volitev. Skupno je okoli 6,8 milijona volilnih upravičencev izbiralo med petimi kandidati za predsednika, vendar se je vse vrtelo predvsem okoli Lukašenka in Tihanovske.
Lukašenko je ob oddaji glasu državljanom obljubil ohranitev stabilnosti: "Nihče ne bo dovolil, da bi kaj ušlo izpod nadzora. Nič ne bo ušlo izpod nadzora, zagotavljam vam!" Tihanovska pa je ob oddaji glasu izrazila zahtevo po poštenih volitvah: "Res si želim, da bi bile volitve poštene, saj če se oblasti nimajo ničesar bati, če so vsi ljudje za Aleksandra Grigorjeviča (Lukašenka), potem se bomo s tem strinjali."

Kako preprečti goljufije

Na družbenih omrežjih so sicer zakrožili posnetki volilnih manipulacij z glasovnicami, številne so bile pritožbe glede poteka volitev. Tihanovska je volivce pozvala, naj glasujejo pozno, da bi tako zmanjšali možnost za goljufije, in pred volišči so se nekaj ur pred zaprtjem volišč še vile dolge vrste volivcev. Osrednja volilna komisija je to označila za "pravo sabotažo, organizirano provokacijo". Volivci so volili pod zaščitnimi maskami.
Glede na navedbe beloruske osrednje volilne komisije naj bi od torka, ko so se volitve pričele, do sinoči volilo okoli 80 odstokov volivnih upravičencev. Komisija je včeraj volitve razglasila za veljavne že sredi dneva, ko je udeležba presegla 50 odstotkov. Uradni izidi naj bi bili sicer znani šele danes.
V Minsku sicer veljajo poostreni varnostni ukrepi. Vojaška vozila so zavzela položaje na vpadnicah v mesto. Močno zavarovana so vladna poslopja. Iz Belorusije so prihajala tudi poročila o težavah z dostopom do spleta, zlasti do družabnih omrežij in nekaterih drugih spletnih strani blizu opoziciji.
V preteklosti so mednarodni opazovalci kritizirali volitve v Belorusiji kot nedemokratične. Na včerajšnjih volitvah pa opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sploh ni bilo, saj so vabilo prejeli prepozno. Pred volitvami so zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske v skupni izjavi pozvali k svobodnim in pravičnim volitvam. (zur)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta