
"Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov," je dejal Vladimir Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik.
Sočasno je Putin znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da "interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj".
Putin je govoril, potem ko mu je zgornji dom parlamenta, Svet federacije, v torek soglasno odobril napotitev "mirovnikov" v dve separatistični ukrajinski regiji, ki ju Moskva priznava kot neodvisni, in morda tudi v druge dele Ukrajine.
Putin je v video nagovoru čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o "profesionalnosti" ruske vojske in o tem, da bodo branili nacionalne interese države.
Pohvalil je bojno pripravljenost ruske vojske in dejal, da bo država še naprej razvijala najsodobnejše orožje.
"Še naprej bomo razvijali napredne oborožitvene sisteme, vključno s hipersoničnimi in tistimi, ki temeljijo na novih fizikalnih načelih, ter širili uporabo naprednih digitalnih tehnologij in elementov umetne inteligence," je dodal Putin.
Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino.
Kuleba je na novinarski konferenci pozdravil uvedbo sankcij proti Rusiji in dejal, da so obsodbe pomembne, vendar pa te dni bolj štejejo dejanja. Menil je, da lahko ameriška strategija postopnega uvajanja sankcij deluje, če se bo vztrajno nadaljevala.
Kuleba je pred obiskom State Departmenta v Beli hiši govoril z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom, ki je pred tem naznanil sankcije proti Rusiji zaradi priznanja dveh separatističnih regij Ukrajine in zaradi vojaške invazije. Kuleba se je ustavil tudi v Pentagonu pri obrambnem ministru Lloydu Austinu.

Vse več držav uvedlo sankcije proti Rusiji
Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam.
Avstralski premier Scott Morrison je ob tem dejal, da za zdaj ruskega veleposlanika ne bodo izgnali iz države, da pa se o tej možnosti pogovarja z voditelji drugih držav, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
Opozoril je tudi, da bi Rusija lahko polno invazijo na Ukrajino izvedela v "naslednjih 24 urah" ter ponovil stališče ZDA, da je napad na Ukrajino dejansko že začela.
Morrison, ki je ravnanje Rusije že v torek obsodil kot nesprejemljivo in neutemeljeno, je danes napovedal sankcije proti osmim Putinovim varnostnim svetovalcem oziroma članom ruskega varnostnega sveta. Med drugim ne bodo smeli v Avstralijo, sankcije pa bodo uvedli tudi proti ruskim bankam, ki so povezane z rusko vojsko.

Napovedal je tudi sankcije proti separatističnima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Rusija po odločitvi Putina v ponedeljek priznala.
Avstralskemu uradu za imigracije pa je vlada naročila, da prednostno obravnavajo prošnje Ukrajincev za vizume. Trenutno je teh prošenj 430, med drugim za družinske in študentske vizume. V Avstraliji sicer živi okoli 38.000 ljudi ukrajinskega izvora, okoli 1400 Avstralcev pa je po besedah Morrisona trenutno v Ukrajini, poroča BBC.
Kanadski premier Justin Trudeau je v sredo dejanja Rusije obsodil kot "dodatno invazijo na suvereno državo" Ukrajino ter napovedal vrsto gospodarskih sankcij. Kanadskim državljanom bodo prepovedali nakup ruskih obveznic in finančno sodelovanje s separatističnima regijama, preprečili bodo tudi finančno sodelovanje z ruskimi državnimi bankami. Sankcije bodo uvedli tudi proti ruskim poslancem, ki so podprli priznanje Donecka in Luganska.
Kanadska obrambna ministrica Anita Anand je sporočila, da so Ukrajini poslali drugo pošiljko orožja in odredili napotitev dodatnih 460 kanadskih vojakov v sile Nata v Latviji. Več članic Nata je sicer v minulih tednih Ukrajini poslalo več letal z orožjem in vojaško opremo, navaja BBC.
Finančnim in drugim sankcijam se je pridružila tudi Japonska. Premier Fumio Kishida je zaradi ruskega napada na ukrajinsko suverenost napovedal prepoved izdajanja ruskih obveznic na Japonskem ter prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev premoženja več ruskim posameznikom. Izpostavil je pripravljenost Tokia na dodatne sankcije v primeru stopnjevanja krize.