Vojislav Bercko
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru na državni televiziji naznanil, da se je odločil priznati neodvisnost separatističnih regij Doneck in Lugansk oziroma skupaj Donbas na vzhodu Ukrajine. Podpisal je odlok o tem, ki ga mora ratificirati še parlament. A slabi dve uri kasneje je izdal ukaz vojski, naj zagotovi in vzdržuje red na vzhodu Ukrajine. V dveh odlokih je Putin obrambnemu ministrstvu ukazal, naj prevzame "funkcijo ohranjanja miru" v obeh ljudskih republikah, zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine. Z meje sicer še ne poročajo o premikih ruskih enot, a to je verjetno le vprašanje ur, če ne minut. Mediji, ki so pod nadzorom donbaških oblasti, so sicer poročali, da so prve ruske enote nekaj ur po Putinovem govoru že prestopile mejo, a novica ni potrjena. Prav tako ni bilo moč potrditi verodostojnosti posnetkov, ki jih je objavila Ukrajina in na katerih je videti kolono avtobusov v spremstvu policijskih vozil, domnevno polnih ruskih vojakov. O ruskih oklepnikih so sicer poročali tudi iz mesta Makivka. O premikih ruskih enot proti Donecku poročajo tudi dopisniki evropskega časopisja.
Z voditeljema regij so Rusi podpisali sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči. Ukrajinske oblasti je pozval, naj takoj končajo sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na njihovi strani. "Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije," je poudaril. V skoraj enournem govoru je še temeljito razdelal stanje v Ukrajini po padcu Sovjetske zveze in pri tem dejal, da je bila Rusija ob razpadu SZ "okradena".
Navrgel je tudi, zakaj po njegovem mnenju Ukrajina ni zares država, pri čemer je omenil zvišanje cen vode in osnovnih življenjskih stroškov, porast nezaposlenosti, revščine in korupcije. "Je to ta evropska civilizacija, s katero so vas ukanili?" je retorično vprašal Ukrajince. Kot je dejal, je bil eden njegovih ciljev vedno ustaviti Ukrajino pred vstopom v Nato. ZDA in Nato da sta Ukrajino spremenila v "gledališče vojne”. Okrcal je tudi ukrajinske oblasti, dogodke iz leta 2014, v katerem so protestniki strmoglavili takratno ukrajinsko vlado, pa označil za puč, pri čemer da je bila Ukrajina nadzorovana od zunaj.
O priznanju je pred tem po telefonu obvestil francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza, politika, ki sta se v zadnjih dneh najbolj angažirala pri reševanju ukrajinske krize. Oba sta lahko le izrazila obžalovanje nad to odločitvijo.
Ukrajini pomoč iz Slovenije
Slovenska vlada je na dopisni sejisprejela odločitev, da se Ukrajini preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite ob izrednih dogodkih velikega obsega, ki ogrožajo prebivalce Ukrajine, pošlje pomoč v obliki spalnih vreč, gumijastih škornjev, dizelskih generatorjev (6 kW), rokavic (lateks in nitril) in higienskih mask. Ocenjena vrednost pomoči, skupaj s prevozom, znaša 163.000 eurov.
Konec sporazumov iz Minska in Budimpešte
Sklep o tem, da predsednika pozovejo k priznanju, so prejšnji teden sprejeli poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, k temu sta ga pozvala tudi voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk. "Prosim vas, da priznate suverenost in neodvisnost Ljudske republike Lugansk," je sporočil vodja separatistov v Lugansku Leonid Pašečnik v videoposnetku, ki so ga dopoldne predvajali na ruski državni televiziji. Podobno je pozval vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin. "V imenu vseh ljudi Donecka vas prosimo, da priznate Ljudsko republiko Doneck kot neodvisno, demokratično pravno in socialno državo," je dejal Pušilin. Dodal je, da bi ta poteza morda preprečila žrtve med civilisti, ter obtožil Ukrajino, da načrtuje napad, kar je Kijev sicer odločno zanikal. Uradni Kremelj je ob tem sporočil, da je bil poziv za priznanje neodvisnosti vložen "v povezavi z vojaško agresijo ukrajinskih oblasti in množičnim obstreljevanjem ozemlja Donbasa, ki vodi v trpljenje civilnega prebivalstva". Podobnega mnenja so bili tudi člani vplivnega ruskega varnostnega sveta, ki so se sešli v Moskvi. Sejo sveta, ki sicer deluje v tajnosti, je prav tako (najverjetneje s časovnim zamikom) predvajala televizija.
Putin: Ukrajina še ni zrela za Nato
Putin meni, da moratorij na ukrajinsko članstvo v zvezi Nato ne bi pomenil rešitve za napetosti med Rusijo in Zahodom. Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina tako ali tako še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. "To ne bi bil znak popuščanja nam," je glede moratorija še povedal ruski predsednik. Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.
Priznanje neodvisnosti Donbasa najverjetneje pomeni tudi konec mirovnega sporazuma iz Minska, ki so ga leta 2015 dorekli voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije, a ni nikdar niti prav zaživel. Premirje na vzhodu Ukrajine, ki ga je določal, sta obe sprti strani, ukrajinske vladne sile in separatisti, nenehno kršili, prav tako pa ni nobena ukrajinska oblast - ne pod prejšnjim predsednikom Petrom Porošenkom ne zdajšnjim Volodimirjem Zelenskim - pokazala volje do politične rešitve statusa Donecka in Luganska, kjer med skupno približno štirimi milijoni prebivalcev živi okoli 800 tisoč Rusov. Politični del sporazuma, ki ga interpretira vsak po svoje, naj bi dal Donecku in Lugansku veliko stopnjo avtonomije, večjo kot ostalim regijam, v zameno za to pa bi Ukrajina znova prevzela nadzor nad mejo z Rusko federacijo. Pokopan je tudi budimpeštanski memorandum iz davnega leta 1994, s katerim se je Ukrajina odrekla jedrskemu orožju, ki je ostalo na njenem ozemlju od razpada Sovjetske zveze tri leta prej, v zameno za zagotovila o ozemeljski celovitosti. Memorandum so podpisali predstavniki Rusije, Ukrajine, Združenih držav Amerike in Velike Britanije.
Kaj bo storila ruska vojska?
S tem se v ukrajinski krizi odpirajo povsem nove dimenzije. Armadni vrh v Moskvi bi lahko poslal del svojih enot, ki že mesece "izvajajo vojaške vaje" na zahodni ruski meji, v obe regiji pod izgovorom, da jih pošilja v neodvisni republiki z namenom zaščite ruskega prebivalstva, ne pa na ukrajinsko ozemlje, kar bi uradni Kijev razumel kot neizrečeno vojno napoved. Podobno ostre bodo reakcije mednarodne skupnosti. Ni še povsem jasno, ali bo ameriški predsednik Joe Biden, ki je sklical zasedanje Varnostnega sveta, takoj razglasil sankcije, s katerimi grozi že od decembra in zatrjuje, da bodo najostrejše, kar jih je svet videl doslej. Uro po Putinovem govoru je prepovedal ameriške investicije in poslovanje z Doneckom in Luganskom. "Takšno potezo smo pričakovali in smo pripravljeni na takojšen odgovor," je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Biden je Zelenskemu ponovil ameriško zavezo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, ostro obsodil Putinovo odločitev o priznanju Donecka in Luganska in ga seznanil z odgovorom ZDA, vključno z načrtom o uvedbi sankcij. "Predsednik Biden je ponovil, da bodo ZDA na nadaljnjo agresijo Rusije odgovorile hitro in odločno ter usklajeno z zavezniki in partnerji," je povedala Psaki.
Evropska unija je nekaj ur pred televizijskim govorom Putina pozvala, naj ne prizna neodvisnosti Donbasa, sicer se je EU pripravljena odzvati odločno in enotno, kot je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrel. Ob tem je bil Borrell oster tudi do Belorusije, ki ji je očital, da izgublja svojo suverenost in postaja satelit Moskve. Opozoril je, da bodo tudi Belorusijo doletele ostre sankcije, če bo sodelovala v napadu na Ukrajino, beloruske oblasti pa pozval, naj dobro premislijo, kako želijo, da jih vidita mednarodna skupnost in zgodovina. Po razglasitvi neodvisnosti pa je napovedala enoten in odločen odziv. Izrekla je tudi solidarnost z Ukrajino. "Priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minskih dogovorov. EU in njeni partnerji se bodo odzvali enotno, odločno in solidarnostno z Ukrajino," sta objavila na Twitterju tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob tem spomnil, da je Varnostni svet ZN, ki vključuje Rusijo, leta 2015 potrdil popolno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitost Ukrajine. "Doneck in Lugansk sta del Ukrajine," je poudaril. Moskva po njegovih besedah še naprej podžiga konflikt na vzhodu Ukrajine z zagotavljanjem finančne in vojaške pomoči separatistom. Poleg tega poskuša ustvariti izgovore za vnovičen napad na Ukrajino
Ukrajinsko tožilstvo nad Putina
Ukrajinsko generalno tožilstvo je sprožilo kazenski postopek zoper Putina, češ da spreminja državno mejo. Generalna tožilka Irina Venediktov je po poročanju Guardiana sprožila na podlagi 11.o člena kazenska zakonika, ki prepoveduje namerno pozivanje k spremembi ukrajinskih meja. Dejala je, da bodo ukrajinski tožilci zadevo odločno obravnavali.
Vprašanje je tudi, ali se bosta v teh novih okoliščinah v četrtek v Ženevi srečala ameriški in ruski zunanji minister, Antony Blinken in Sergej Lavrov, skoraj gotovo pa vsaj nekaj časa ne bo nič od sestanka Bidna in Putina, za katerega se je v zadnjih dneh prizadeval francoski predsednik Macron.
