Odločitev je podprta s 153 glasovi, proti ni bil nihče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pogajanja so zastala. Ukrajinsko vodstvo je stopilo na pot nasilja in prelivanja krvi," je na seji sveta federacije, ki je bila sklicana na Putinovo zahtevo, dejal namestnik obrambnega ministra Nikolaj Pankov. Po njegovih besedah so na meji regij na vzhodu Ukrajine "težka oklepna vozila". Pankov je še dejal, da Nato "aktivno zalaga Ukrajino s sodobnim orožjem".
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je danes pred pogovorom z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom pozval Zahod k okrepljeni dobavi orožja Ukrajini, s čimer bi ji po njegovih besedah pomagal zoperstaviti se Rusiji.
"Davi sem poslal pismo britanskemu zunanjemu ministru, v katerem sem prosil za dodatno orožje za obrambo Ukrajine. Z istim vprašanjem se bom danes obrnil na svoje sogovornike v ZDA," je napovedal. "Naše najboljše jamstvo bosta naša diplomacija in orožje. Mobilizirali bomo ves svet, da dobimo vse, kar potrebujemo, za okrepitev naše obrambe."
Države članice Evropske unije je pozval, naj njegovi državi obljubijo članstvo v povezavi kot odgovor na poskuse Rusije, da bi izolirala Ukrajino: "Pozval sem EU, naj opusti obotavljanje, zadržanost in skepticizem, ki obstaja v evropskih prestolnicah, in Ukrajini obljubi članstvu v EU. Ta čas je napočil."
Madžarska bo na mejo z Ukrajino poslala vojake
Madžarska bo zaradi stopnjevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino na ukrajinsko mejo poslala vojsko, je napovedal madžarski obrambni minister Tibor Benko. Kot je dejal po seji odbora za nacionalno varnost, mu je premier Viktor Orban naročil, naj vojsko zadolži za preprečevanje morebitnih oboroženih vdorov na madžarsko ozemlje. Razmere v Ukrajini se lahko zaostrijo in prizadenejo Kijev in Zakarpatje na zahodu države, zato se morajo madžarski vojaki na meji pripraviti tudi na prihod beguncev in poskrbeti za druge humanitarne naloge, je pojasnil. Koliko vojakov bo napotenih v vzhodno regijo, ni navedel.
Le nekaj ur za tem, ko je ruski predsednik z ukrajinskima regijama Lugansk in Doneck včeraj podpisal sporazum o prijateljstvu, ruski vojski pa ukazal, naj prične "mirovno" misijo ter zagotovi red v obeh proruskih ukrajinskih regijah, so po izpovedi prič na obrobje Donecka sicer že prišli tanki in drugi oklepniki.
Poročevalec Reutersa je opazil približno pet tankov, ki so na obrobju mesta vozili v koloni in še dva tanka v drugem delu mesta. Na tankih ni bilo opaziti nobenih oznak. Hkrati agencija dodaja, da v preteklih dneh na območju Donecka ni bilo tankov na ulicah.
Ruski veleposlanik osamljen v Varnostnem svetu
Sicer pa je sinoči po Putinovem skoraj enournem nagovoru, v katerem je napovedal priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, že zasedal Varnostni svet Združenih narodov. Večina članic je obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.
Janša obsodil priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska
Slovenski premier Janez Janša se je pridružil obsodbam ruskega priznanja neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk. Zavzel se je za to, da Evropska unija Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva.
"Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva," je na twitterju ponoči zapisal Janša. Pozneje se je sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Strinjala sta se, da je odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, je tvitnil Pahor.
Premier Janša je opravil tudi konferenčni klic z ministri za obrambo, zunanje zadeve in gospodarstvo Matejem Toninom, Anžetom Logarjem in Zdravkom Počivalškom, na katerem so se dogovorili, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU.
Predsednik in premier sta na torkovem srečanju govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu.
Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa jo je že pred zasedanjem Varnostnega sveta označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam Varnostnega sveta povedla, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvijo bombardiranja.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield si je privoščila Putina in njegovo opredelitev enot, ki jih je poslal v Ukrajino kot mirovne sile označila kot nesmisel. Putinov govor je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.
"Soočeni smo z zelo, zelo dramatičnim položajem," je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere novinarjem še pred zasedanjem Varnostnega sveta. Francija je skupaj z ZDA in nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta zahtevala izredno zasedanje na prošnjo Ukrajine.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je na seji dejala, da mora biti Varnostni svet enoten pri pozivih Rusiji naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani pa je dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji.
Rusija ni dobila niti podpore Kitajske. Veleposlanik Zhang Jun je vse strani pozval k zadržanosti in naj se izogibajo dejanjem, ki bodo povečala napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal.
Ovse obsodil rusko priznanje Donecka in Luganska
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je "ostro obsodila" rusko priznanje samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Moskvo je pozvala, naj prekliče svojo odločitev. "Ta korak pomeni kršenje mednarodnega prava in temeljnih načel Ovseja ter je v nasprotju z dogovoroma iz Minska," so v skupni izjavi zapisali generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid, predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalni sekretar parlamentarne skupščine Ovseja Roberto Montella.
Tako kot vse sodelujoče države se je tudi Rusija zavezala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti drugih. "Rusijo pozivamo, da takoj prekliče to odločitev," so zapisali v izjavi, objavljeni na spletni strani organizacije. Dodali so, da bo priznanje samo še podžgalo nadaljnje napetosti in ločilo prebivalstvo teh regij od preostalega dela Ukrajine.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dramatično odstranil masko s svojega obraza in dejal, da so vsi cepljeni proti koronavirusu, vendar pa je na ZN udaril virus, ki nima cepiva in ga širi Kremelj.
Putinovo nezakonito in nelegitimno odločitev za priznanje tako imenovanih ljudskih republik Doneck in Lugansk je označil za napad na vse članice ZN. Zagotovil je, da ruska dejanja ne bodo spremenila mednarodno priznanih meja Ukrajine in zahteval umik ruske vojske
Skliceval se je na sporazum iz Minska, vendar je podobno storil tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je trdil, da Ukrajina bombardira Doneck in Lugansk ter Rusijo ter celo skuša izvajati sabotaže v Rusiji.
Trdil je, da je Ukrajina tista, ki napada Rusijo. Rusija ne bo dovolila prelivanja krvi v Donbasu, zato je Putin tja poslal mirovne sile. Zahodne države je obtožil, da spodbujajo ukrajinsko agresijo.
Zelenski: Ukrajina pričakuje podporo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruski odločitvi o priznanju dejal, da Ukrajina pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav.
"Zdaj bo postalo jasno kdo je naš pravi prijatelj in partner in kdo želi Rusijo prestrašiti le z besedami. Priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska", je dejal Zelenski v nagovoru Ukrajincem zgodaj zjutraj v torek.
Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar pa se ne bo odpovedala svojemu ozemlju, čeprav sanja le o miru. "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili," je dejal Zelenski.
EU pripravila sankcije, Biden jih je že uvedel
Francosko predsedstvo Svetu EU pripravlja nabor sankcij, ki naj bi jih EU sprejela zaradi ruskega priznanja ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk kot neodvisnih držav, so sporočili zjutraj.
Neimenovani predstavnik iz Elizejske palače je ob tem opozoril, da v vmesnem času ni mogoče izključiti dodatnih ruskih vojaških akcij, a da ima EU že pripravljen nabor ruskih entitet in posameznikov za "uravnotežen odziv" na Putinovo odločitev, da prizna neodvisnost Donecka in Luganska ter tja napoti vojsko "za zavarovanje miru".
Ameriški predsednik Joe Biden pa je kmalu po Putinovem priznanju neodvisnost separatističnih ukrajinskih pokrajin, uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije. Te sankcije prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved izvoza v ZDA iz omenjenih regij, kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.
Neimenovani visoki ameriški uradnik se medtem za francosko tiskovno agencijo AFP ni želel opredeliti, ali Putinov ukaz ruskim oboroženim silam, naj v Donbasu "vzdržujejo mir", za Zahod pomeni dejansko invazijo, ki bi sprožila veliko širše in strožje zahodne sankcije proti Moskvi.
Za ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna rusko priznanje separatističnih območij predstavlja znak, da Putina diplomacija ne zanima. Za Blinkna je priznanje neodvisnosti ozemelj v neposrednem nasprotju z zatrjevano zavezanostjo Rusije diplomaciji in jasen napad na suverenost Ukrajine.