(PORTRET TEDNA) Vera Jourova: Ko vrednote in preglednost dojemajo kot mešanje megle

Čehinja Vera Jourova je evropska komisarka za vrednote in preglednost, podpredsednica Evropske komisije pod vodstvom Nemke Ursule von der Leyen. V letu dni, kar je komisarka, se je izkazalo, da prav njen resor postaja najpomembnejši pri ohranitvi in obrambi najglobljih temeljev Evropske unije (EU): spoštovanja vladavine prava, krepitve demokracije in tudi v boju zoper dezinformacije.

Toda v času zdravstvene krize, ko pandemija v večjem delu stare celine ne kaže še nikakršnih znakov, da bi bila premagana, je Jourova postala rdeča cunja pred očmi držav, ki zavračajo pogojevanje Evropske komisije, pa tudi Evropskega parlamenta in nemškega predsedstva, da bodo iz ogromne, 1,8 bilijona evrov težke vreče pomoči lahko zajemale denar le države članice, ki spoštujejo vladavino prava.

Boli jih samo denar

Madžarska in Poljska sta na tapeti Bruslja, ker s svojimi k avtoritarizmu nagnjenimi vladami vse bolj najedata demokracijo, kakor naj bi jo razumeli v EU: z vmešavanjem v sodstvo, podrejanjem medijev, izganjanjem univerz, odvzemanjem pravic manjšinam, zavračanjem skupnih dogovorov, denimo o migrantih ... Evropska komisija je skoraj ves ta čas grozila s sedmim členom lizbonske pogodbe o EU, ki za malopridne predvideva odvzem glasovalnih pravic. Ampak postopek je dolg in neučinkovit, ker bi ga morali proti kršilki sprejeti soglasno. Kršilki pa sta najmanj dve in ena drugi lahko zmeraj pomagata z vetom.

Ob pomoči v pandemiji so se najbolj razvite in seveda hkrati najbolj liberalne države le spomnile, da Madžarska in Poljska uživata velike denarne podpore iz evropskih skladov. Tega denarja zdaj nočejo več dati na lepe oči, pač pa zahtevajo spoštovanje vladavine prava. Da je to strašno, je ugotovil tudi slovenski premier Janez Janša. V pismu evropskim voditeljem, kjer se je skušal okorno predstaviti kot posrednik, je izrazil razumevanje za madžarska in poljska stališča. Menil je namreč, da o pravu lahko sodijo le pravniki in ne politiki. Gladko je izpustil premiso, da smo vsi v EU vstopili šele, ko smo izpolnili tako imenovani acquis communautaire, ki pa so nam ga v pogajanjih gladko narekovali evropski politiki in ne zgolj pravniki. Seveda, saj je šlo za vstop v ekskluzivni klub, kar EU je.

Demokracija ni samoumevna

Prepričana evropska federalistka Jourova, lani na seznamu sto najvplivnejših osebnosti sveta ameriške revije Time, se je našim podpornikom Janše zamerila že letos poleti. Denimo, Vinko Gorenak je "komisarki za mešanje megle" očital napad na slovenske predlagane spremembe medijske zakonodaje, ker je opozorila, da "Slovenija ne bi smela slediti vzorom iz Madžarske". Spodnašal ji je, da je članica liberalne evropske grupacije Renew Europe - no, on je to dejal s starim imenom Alde - kjer so bile zraven menda vse slovenske propadle stranke, od LDS do Zaresa, SAB, SMC in Desus (zadnji dve sta članici sedanje vladajoče koalicije!). Predvsem pa ji je v slabo prikriti mizoginiji zameril, da "dobro plačana gospa" - zapisal je celo dvakrat, da z 22 tisoč evri bruto na mesec - o nastajajoči zakonodaji "nima pojma" in da je zgolj prebrala napisane ji "angleške tekste, ki z realnostjo v Sloveniji nimajo nobene zveze".

Evropska komisija je sicer v četrtek predstavila akcijski načrt za krepitev demokracije v EU. V njem so ukrepi za spodbujanje svobodnih in poštenih volitev, krepitev svobode medijev in za boj proti dezinformacijam, torej za spopadanje z izzivi, ki jih prinašata ne le digitalna doba, pač pa tudi naraščajoči ekstremizem ter oddaljenost med ljudmi in politiki. "Demokracija ni samoumevna. Treba jo je negovati in ščititi," je ob tem poudarila pristojna komisarka Jourova.

Že nekaj dni prej se je komisarka odzvala ob grozeči prekinitvi financiranja slovenske nacionalne tiskovne agencije STA: "Javni mediji igrajo posebno vlogo v EU in pozivamo vse članice, naj se vzdržijo pritiskov nanje." Jourova se je evropskim populistom in skrajnim desničarjem usedla v želodec tudi z oktobrsko oceno stopnje vladavine prava. Slovenska vlada se je čutila dolžno, da ji dopove, da je slovensko pravosodje pravzaprav krivosodje, slovenski mediji pa komunistični dediči. Še ostreje se je odzvala Madžarska, potem ko si je Jourova drznila povedati, da na Madžarskem pod Viktorjem Orbanom "nastaja bolna demokracija". Madžarski premier je Von der Leynovo pozval k njeni odstavitvi, češ da je užalila njega in vse Madžare in da se ne zna dvigniti nad svojo politično pristranskost.

Strpana v pripor

Ampak pristranost Jourove se opazovalcu od zunaj kaže kvečjemu v zavezanosti evropskim vrednostnim temeljem in pravnim pogodbam. Kako lahko bolijo neosnovane obtožbe, je borbena Jourova v živo izkusila. Leta 2006 so jo pred televizijskimi kamerami aretirali na praškem letališču. Pod obtožbo korupcije so jo za 33 dni strpali v pripor. Kot se je izkazalo - po krivici! Jourova je od države celo iztožila okoli 120 tisoč evrov odškodnine. Toda ena od dveh njenih hčera je končala na psihiatriji. Desničarski mediji, recimo češki bulvarski Blesk, spletni portal Visegrad Post in pred kratkim še slovenska Nova24TV, pa so škodoželjno pisali, da se je zato od nje ločil soprog. Češ, kako neki lahko po taki izkušnji zdaj izreka sodbo "brez sojenja Madžarski, demokratičnim odločitvam Madžarov in premierja države". Hja, njen odgovor je verjetno, da prav zavoljo te izkušnje nima več strahu pred nikomer in da se še kako zaveda, kako je, če človek izgubi pravno varstvo in ljudje pravno državo.

Vera Jourova je bila rojena v moravskem mestecu Třebič 18. avgusta 1964. Na Karlovi univerzi v Pragi je končala študij kulturnih teorij in pravo. V rojstnem mestu ji je kot lokalni političarki uspelo z denarnimi podporami iz ZDA, Izraela in EU zgledno obnoviti židovsko četrt. Desničarski nasprotniki ji očitajo, da od tod izvira njena zveza z madžarsko-židovskim multimilijonarjem iz ZDA Georgeem Sorosem. Tega na Madžarskem zadnja leta malajo kot najbolj črnega hudiča, krivega za vse zlo tega sveta.

Zavest o omejitvah

Jourova je bila sprva članica čeških socialdemokratov, nato je ustanovila Stranko evropskih demokratov, ki pa se ni obnesla. Leta 2012 se je pridružila stranki ANO drugega najbogatejšega Čeha, sedanjega premiera Andreja Babiša. Čeprav je tudi češki premier bil obtožen vsaj konflikta interesov, se Jourova doslej še ni izrazito postavila proti njemu. Je pa jasno, da v Evropski komisiji, v kateri je bila komisarka za pravo, potrošnike in spolno enakopravnost že v prejšnji, Junckerjevi komisiji, nikakor ni njegov človek.

Jourova se tudi ves čas zaveda omejitev, ki jih ima Evropska komisija. Nekje je, seveda kot kulturna antropologinja, tehtno izjavila, da je treba biti "previden, ko gre za spreminjanje kulturnih vzorcev s pomočjo prava". Zaveda se, da njen resor ne sme postati orwellovsko ministrstvo resnice.

Pravo olajšanje je, da se nekdo tako visoko v evropski hierarhiji zaveda lastnih omejitev. Prav to manjka avtokratom in trdorokcem po Evropi, proti katerim se Jourova v imenu ne le prihodnosti EU, pač pa celo njenega obstanka, postavlja po robu.