(PORTRET TEDNA) Eva Kaili, princesa na vrečah katarskega denarja

Veljala je za vzhajajočo zvezdo ne le grške, temveč evropske politike. Dokler ni pred tednom dni prav nič pravljično telebnila na trda tla. Ambiciozna, a zdaj do konca osramočena 44-letna evroposlanka iz Grčije Eva Kaili, do nedavnega tudi ena od 14 podpredsednic Evropskega parlamenta, naj bi bila, vsaj tako trdijo belgijski tožilci, prijeta s prsti v marmeladi oziroma in flagranti pri jemanju podkupnine od najmanj ene zalivske države, morda še katere. Preiskovalci so z informacijami precej skopi, a njen glavni nezakoniti financer naj bi bil Katar, kjer se pravkar končuje verjetno najbolj nenavadno svetovno nogometno prvenstvo do zdaj, morda pa še ena severnoafriška država. Omenja se Maroko, po naključju država, katere reprezentanca velja za najprijetnejše presenečenje svetovnega prvenstva.

Da v Evropskem parlamentu, katerega poslanci sicer tako radi že kar moralistično žugajo ostalim političnim akterjem, vlada panika, ni nobenega dvoma. Teh 705 poslancev in poslank iz vseh članic EU (število je določeno glede ne velikost države in Sloveniji pripada osem mest) ima še tisoče asistentov in pomočnikov. Do zdaj se je v preiskavi znašel še belgijski evroposlanec Marco Tarabella, tako kot Eva Kaili član levosredinske politične skupine Socialistov in demokratov (S&D). Pa tudi življenjski sopotnik grške poslanke, njen partner Francesco Giorgi, nekdanji italijanski evroposlanec Antonio Panzeri, ustanovitelj nevladne organizacije Fight Impunity oziroma Boj proti nekaznovanosti, ter Niccolo Figa-Talamanca, generalni sekretar nevladne organizacije No Peace Without Justice. In Aleksandor, oče Eve Kaili, ki so ga prijeli s torbo, polno denarja.

Naredil vse za denar, ki ga ni potreboval

Kdo je kriv in kdo ne, bo pokazalo sojenje. Francesco Giorgi je po poročanju medijev priznal vpletenost v korupcijsko afero. Delal naj bi za Katar in Maroko. Po poročanju italijanskega časopisa La Repubblica in belgijskega časopisa Le Sour je 35-letni Giorgi, ki je bil svetovalec za Bližnji vzhod in severno Afriko v Evropskem parlamentu, belgijskim preiskovalcem dejal, da je "naredil vse za denar, ki ga ni potreboval". Povedal je, da je bil član skupine, ki sta jo Maroko in Katar izrabljala, da bi izboljšala svoje odnose z Evropo. "Storil bom vse, kar je mogoče, da mojo partnerico izpustite, da bo lahko skrbela za najino 22-mesečno hčer," naj bi bil še priznal preiskovalcem in dobil 30 dni pripora.

Preiskovalci so med preiskavo Panzerijeve hiše v Bruslju našli približno 600.000 evrov, skupaj z gotovino, ki so jo zasegli v hiši Eve Kaili in pri njenem očetu, pa 1,5 milijona evrov. Toda Kailijeva zanika vsakršno vpletenost v podkupovalno afero. Na vprašanje, kako komentira fotografije kupov denarja, ki so jih našli v njeni hiši, je njen odvetnik dejal, da so fotografije sicer šokantne, a ne razkrivajo, čigav je ta denar. "Partner Eve Kaili je edini, ki lahko pojasni, komu ta denar pripada, zakaj so ga našli v njuni hiši in čemu je bil namenjen. Eva Kaili s tem denarjem nima ničesar. Ta denar je v hišo spravil njen partner. Ko ga je sama videla in ni dobila prepričljive razlage o njegovem izvoru, je od njega takoj zahtevala, da se ga znebi. Njen oče se je strinjal, da bo kurir, saj ni imela nikogar drugega," je dodal.

V politiki od rane mladosti

Kdo je pravzaprav Eva Kaili, katere aretacija je tako zatresla evropski politični establišment? S politiko se je ta nekdanja študentka arhitekture pričela ukvarjati že pri rosnih 24 letih, v Solunu, drugem največjem grškem mestu, je postala občinska svetnica. Njen politični mentor, sicer tudi njen profesor, je bil v dobrih odnosih z voditeljem socialistične stranke Pasok Jorgosom Papandreuom. Dve leti kasneje je mlada Eva že kandidirala na parlamentarnih volitvah in se na veliko presenečenje uvrstila v parlament. A le na papirju; po grški volilni kandidaturi lahko šef stranke kandidira v več volilnih okrajih in Papandreu, ki je seveda bil izvoljen, se je na koncu odločil za Solun.

Toda to ambiciozne Eve ni vrglo s tira. Opravila je šestmesečni tečaj za novinarko in se zaposlila kot voditeljica ene od oddaj na največji grški televizijski mreži Mega, to pa ji je še povečalo prepoznavnost. Na naslednjih volitvah je bila znova izvoljena za poslanko, a tega, kako je bila izigrana po volitvah leta 2004, očitno ni pozabila. Ko je Papandreu najavil referendum o pogojih, ki so jih postavile države upnice na vrhuncu gospodarske krize, in ti pogoji so bili brutalni, se je postavila na stran finančnega ministra Evangelosa Vanizelosa, ki je referendumu in pogojem nasprotoval. Na koncu se je le uklonila strankarski disciplini in bila nagrajena s kandidaturo za poslanko Evropskega parlamenta. Leta 2014 je bila izvoljena in odtlej živela med Brusljem in Stasbourgom, imela plačo 7146 evrov neto ter dobivala 4778 vsakomesečnih dodatkov za bivanje in potne stroške. Prebijala se je navzgor, se zanimala predvsem za digitalizacijo in industrijo. V zadnjem času pa očitno tudi za Katar. Nedavno je po srečanju s katarskim ministrom za delo Katar označila za "vodilnega na področju delavskih pravic", kljub pomislekom mednarodne javnosti glede pogojev dela za delavce, ki so gradili stadione za nogometno prvenstvo. Umrlo naj bi jih bilo okoli pet tisoč. In če je bila tedaj ta izjava videti naivna, je zdaj postavljena v povsem drugi kontekst.