Prvi mož AstraZenece Pascal Soriot brani svoje podjetje pred očitki v zvezi z napovedanimi zamudami pri dobavi cepiva proti covidu-19 v EU. Zatrdil je, da delajo noč in dan, da bi odpravili zastoje v proizvodnji, in ostro zanikal, da bi cepivo, namenjeno Evropejcem, prodajali drugam za višjo ceno.
Zaradi vse bolj razgrete situacije in naraščajoče nejevolje na strani EU je Soriot v torek poskušal pomiriti duhove. Kot je dejal v pogovoru za več evropskih časnikov, vključno z italijansko La Repubblico, njegovo britansko-švedsko podjetje s sedežem v Veliki Britaniji dela vse, da bi odpravilo težave v proizvodnji, ki naj bi jih imeli v dveh tovarnah, eni na Nizozemskem in eni v Belgiji. "Smo dva meseca za tem, kjer smo želeli biti," je dejal.
Omejen čas za odpravo zapletov v proizvodnji naj bi imeli tudi zaradi pozne odločitve EU za podpis pogodbe z njimi v nasprotju z Veliko Britanijo, kjer cepljenje z njihovim cepivom že poteka.
"Tovrstne težave smo imeli tudi pri proizvodnji verigi v Veliki Britaniji. A pogodba z njimi je bila podpisana tri mesece prej kot z EU. Tako da smo imeli tri dodatne mesece časa za odpravo ovir, s katerimi smo se srečevali," je pojasnjeval.
Obenem pa je zavrnil nekatere očitke, ki se pojavljajo, da naj bi podjetje cepivo prodajalo drugam. "Nikakor ne jemljemo cepiva Evropejcem, da bi ga za dobiček prodajali nekam drugam," je dejal.
Podjetje, ki je pri razvoju cepiva združilo moči z oxfordsko univerzo, se je zavezalo, da v času pandemije s prodajo cepiva ne bo kovalo dobička. Cepivo naj bi globalno dosegalo ceno med tremi in štirimi dolarji, odvisno od stroškov lokalne verige dobave.
Povedal je še, da AstraZeneca z oxfordsko univerzo razvija tudi cepivo, ki bi bilo ciljno usmerjeno proti bolj nalezljivi južnoafriški različici novega koronavirusa.
Evropska agencija za zdravila (Ema) naj bi sicer še ta teden izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU. Minuli konec tedna pa je za razburjenje poskrbela napoved podjetja, da bo v prvi četrtini letošnjega leta EU dobavilo manj cepiva, kot je bilo dogovorjeno.
EU je s podjetjem avgusta lani popisala pogodbo o dobavi 300 milijonov odmerkov, z možnostjo dodatnih 100 milijonov. Do konca marca naj bi AstraZeneca EU dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo tega sedaj za okrog 60 odstotkov manj.
EU, ki se je morala soočiti tudi z zamudami pri dobavi cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, je od podjetja zahtevala, da se drži predvidenega načrta in zagotovi ustrezne proizvodne zmogljivosti. Odgovore podjetja je po sestankih v ponedeljek označila za nezadovoljive in napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv iz EU.
