Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je zasnovala cepivo na osnovi plazmidne DNK (to je nekromosomski genski element), ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ti pa sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T, je pojasnil vodja te raziskovalne skupine prof. dr. Roman Jerala. Različna cepiva za covid-19 na osnovi plazmidne DNK sicer testirajo v kliničnih raziskavah v ZDA, Japonski in Južni Koreji, novost pristopa slovenskih znanstvenikov pa je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čimer so izboljšali odziv imunskega sistema.
Pripravili so pet variant cepiva, v katerih so različno veliki nanodelci, ki jih sestavljajo molekule virusnih proteinov. Rezultati testiranja imunskega odziva miši na cepiva so pokazali, da se je najbolje odrezala varianta, kjer so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomenega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva.
Konzorcij za nadaljnji razvoj
Za naslednje korake so v Sloveniji organizirali konzorcij, v katerem sodelujejo poleg Kemijskega inštituta raziskovalci Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo UL, zdravniki Infekcijske klinike UKC in Univerzitetne bolnišnice Golnik ter podjetja Jafral, ki bo pripravilo proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka. V dosedanji raziskavi so z reagenti slovenskim raziskovalcem pomagali sodelavci iz Švice in Nemčije.
