Na Svetovnem gospodarskem forumu, ki namesto v mondenem švicarskem Davosu letos zaradi pandemije poteka virtualno, so drugi dan nastopili trije najpomembnejši evropski voditelji: predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Čeprav so nekaj besed namenili drugim temam, pri tem je bil najbolj dosleden Macron, je bila rdeča nit njihovih nastopov dokaj enotna - covid-19 in evropske ter svetovne zadrege s cepivi proti novemu koronavirusu.
Evropa je vložila milijarde v pomoč pri razvoju prvih cepiv proti covidu-19 na svetu, zdaj pa morajo podjetja spoštovati svoje obveznosti in zagotoviti cepiva, je v rahlo grozečem tonu poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Zamude pri dobavi cepiv članicam EU zaostrujejo trenja med proizvajalci cepiv in evropsko komisijo, ki je v imenu članic s farmacevtskimi podjetji sklenila pogodbe o nakupu cepiv. Pogodbe določajo, koliko odmerkov morajo podjetja zagotoviti v določenem časovnem obdobju. EU je ob vse večji zaskrbljenosti zaradi novih variant virusa v tekmi s časom, zato so zamude tako z zdravstvenega kot s političnega vidika izjemno občutljivo vprašanje. Proces cepljenja v EU je počasnejši kot v ZDA, Veliki Britaniji in Izraelu. Najbolj se je zapletlo z britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki odločitev Evropske agencije za zdravila (EMA) glede odobritve cepiva pričakuje do konca tega tedna. Pojavili so se namreč očitki, da podjetje odmerke prodaja kupcem zunaj unije, kar bi lahko ogrozilo dobavo EU.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se jeseni poslavlja s položaja, je ob tem pozvala k pravični porazdelitvi cepiva in opozorila, da si bodo države, ki bodo izpadle v tekmi za cepivo, ki rešuje življenja, to zapomnile. "Denar je eno, drugo pa je dostopnost cepiva v času pomanjkanja. Gre za pravično porazdelitev, ne za denar," je udeležencem srečanja sporočila Merklova. "Ne slepimo se, vprašanje, kdo v svetu bo dobil katero cepivo, bo seveda pustilo nove rane in nove spomine, saj si bodo tisti, ki bodo dobili nujno pomoč, to zapomnili," je dodala. Ob tem je pozdravila prve pogodbe, sklenjene v okviru mednarodne pobude Covax za pravično razdelitev cepiva po svetu. "Zdaj bomo storili vse, da se čim prej začne distribucija cepiva," je napovedala. Kanclerka je še dejala, da dvanajst mesecev po začetku pandemije še ni dovolj cepiv, da pa veliko obetajo. S tem se po njenih besedah odpira pot iz pandemije, čeprav bo ta še težavna in ne tako kratka, kot so nekateri upali.
Macronu se je le uspelo oddaljiti od pandemije. Mednarodno skupnost je pozval k okrepitvi boja za zaščito narave in okolja. "Kar delamo za podnebje, moramo delati za raznolikost vrst," je poudaril. Ob tem je omenil cilj Evropske unije, da raven izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 zniža za 55 odstotkov glede na raven leta 1990, in pozval svetovne voditelje, naj se zgledujejo po EU. Glede biotske raznolikosti je Macron ocenil, da bi morali biti na mednarodni ravni podobno aktivni kot pri podnebnemu sporazumu. Spomnil je na nedavni vrh v Parizu, na katerem so zbrali okoli dvanajst milijard evrov za posaditev dreves v Afriki. S tako imenovanim velikim zelenim zidom želijo namreč preprečiti širjenje Sahare.
