Zamude pri dobavi cepiv članicam EU zaostrujejo trenja med proizvajalci cepiv in Evropsko komisijo, ki je v imenu članic s farmacevtskimi podjetji sklenila pogodbe o nakupu cepiv. Pogodbe določajo, koliko odmerkov morajo podjetja zagotoviti v določenem časovnem obdobju.
EU je ob vse večji zaskrbljenosti zaradi novih variant virusa v tekmi s časom, zato so zamude tako z zdravstvenega kot s političnega vidika izjemno občutljivo vprašanje. Proces cepljenja v EU je počasnejši kot v ZDA, Veliki Britaniji in Izraelu.
V Bruslju so danes dejali, da jih počasnost cepljenja v EU skrbi. Evropska komisija poziva, naj članice do poletja cepijo 70 odstotkov odraslih prebivalcev, kar se zdi ob težavah z dobavo cepiv vse manj dosegljiv cilj.
Na vprašanje, ali pri Pfizerju držijo besedo, so v komisiji odgovorili, da ...
Najprej je zamude napovedala ameriška družba Pfizer, ki je skupaj z nemškim podjetjem BioNTech proizvedla prvo cepivo, ki je lani decembra dobilo odobritev za uporabo v EU. Zatrdili so, da bodo zamude omejili na minuli teden in da naj bi že ta teden spet zagotovili stoodstotno dobavo.
Na vprašanje, ali pri Pfizerju držijo besedo, so v komisiji danes odgovorili, da položaj pozorno spremljajo, da tedna še ni konec in da pričakujejo uresničitev obljub do konca tedna.
Nato se je zapletlo z britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki odločitev Evropske agencije za zdravila (Eme) glede odobritve cepiva pričakuje do konca tega tedna. Pojavili so se namreč očitki, da podjetje odmerke prodaja kupcem zunaj unije, kar bi lahko ogrozilo dobavo EU.
Ema je doslej odobrila cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne
Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je v ponedeljek pozno zvečer po dveh sestankih EU s podjetjem v tvitu zapisala, da so se pogovori z AstraZeneco končali z nezadovoljstvom, saj da niso zagotovili dovolj jasnosti. Za sredo je napovedala še en sestanek.
V odziv na te zaplete komisija sedaj vzpostavlja mehanizem, ki naj bi zagotovil preglednost pri izvozu cepiv. Podrobnosti naj bi bile znane do konca tedna. Medtem od britansko-švedske družbe AstraZeneca zahteva zelo konkretne informacije o načrtovani dobavi cepiva.
Ema je doslej odobrila cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne. Izvršna direktorica agencije Emer Cooke bo aktualno dogajanje v povezavi s cepivi proti covidu-19 danes popoldne predstavila v odboru Evropskega parlamenta za javno zdravje.
Merklova pozvala k pravični porazdelitvi cepiva proti covidu-19 po svetu
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozvala k pravični porazdelitvi cepiva proti covidu-19 po svetu. V govoru na virtualnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma je še opozorila, da si bodo države, ki bodo izpadle v tekmi za cepivo, ki rešuje življenja, to zapomnile.
"Denar je eno, drugo pa je dostopnost cepiva v času pomanjkanja. Gre za pravično porazdelitev, ne za denar," je udeležencem srečanja, ki se je zaradi pandemije covida-19 iz švicarskega Davosa preselilo na splet, sporočila Merklova.
"Ne slepimo se, vprašanje, kdo v svetu bo dobil katero cepivo, bo seveda pustilo nove rane in nove spomine, saj si bodo tisti, ki bodo dobili nujno pomoč, to zapomnili," je dodala. Ob tem je pozdravila prve pogodbe, sklenjene v okviru mednarodne pobude Covax za pravično razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu. "Zdaj bomo storili vse, da se čim prej začne distribucija cepiva," je napovedala.
"Čas je za multilateralizem"
Nemška kanclerka je še dejala, da 12 mesecev po začetku pandemije še ni dovolj cepiv, da pa veliko obetajo. S tem se po njenih besedah odpira pot iz pandemije, čeprav bo še težavna in ne tako kratka, kot so nekateri upali.
Ocenila je še, da je tesno globalno sodelovanje ključno v boju proti novemu koronavirusu. "Čas je za multilateralizem," je dejala.
Kot največjo nevarnost po pandemiji pa je izpostavila, da se bodo vse industrijsko razvite države osredotočale le nase. Obljubila je tudi, da Nemčija ne bo varčevala pri razvojnem sodelovanju.
